'Čas za končanje obleganja'

Z juga Italije je danes proti Libanonu odpotovalo prvih 1000 od predvidenih 2500 vojakov, ki naj bi okrepili mednarodne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL). Proti Libanonu je hkrati odpotovala tudi italijanska letalonosilka Garibaldi in še štiri italijanske vojaške ladje.

Od vojakov sta se v Brindisiju na jugu Italije poslovila italijanski premier Romano Prodi in obrambni minister Arturo Parisi. "Začenja se zgodovinska misija velikega zgodovinskega pomena," je dejal Prodi.

Italijanska vlada je italijansko sodelovanje v silah UNIFIL odobrila v ponedeljek. Po načrtih naj bi Italija februarja tudi prevzela poveljevanje misiji od Francije. Slednja je sicer danes zagotovila, da bo do 15. septembra v Libanon poslala 900 dodatnih francoskih vojakov

Za italijanski kontingent v okviru misije UNIFIL je vlada v Rimu zagotovila 186,8 milijona evrov do konca tega leta. Italijanska vlada je ob tem obljubila še 30 milijonov evrov za sodelovanje v humanitarnih projektih v Libanonu.

Sile UNIFIL naj bi skupaj štele 15.000 vojakov, več kot polovico pa naj bi zagotovile članice Evropske unije. Skupaj s 15.000 libanonskimi vojaki naj bi skrbele za ohranitev premirja na jugu Libanona in pomagale pri razorožitvi borcev šiitske milice Hezbolah.

Francija se je minuli teden obvezala, da bo v Libanon napotila 2000 vojakov. Italija in Francija, ki bosta prispevali največ vojakov, bosta silam UNIFIL tudi poveljevali. Prva bo poveljstvo prevzela Francija, ki ga bo nato februarja 2007 predala Italiji.

"Mislim, da je prišel čas za končanje obleganja. Libanonci so z namestitvijo vojakov in vsemi svojimi prizadevanji pokazali, da so odločeni uresničiti resolucijo (Varnostnega sveta ZN) 1701," je še izjavil generalni sekretar ZN. Vlado v Bejrutu je pohvalil, ker je "sprejela zelo resne korake", ko je na mejah z Izraelom in Sirijo namestila na tisoče svojih vojakov.

Izrael je tudi po sklenitvi premirja, ki je stopilo v veljavo 14. avgusta in s katerim se je končala več kot mesec dni trajajoča izraelska ofenziva v Libanonu, ohranil morsko, kopensko in zračno zaporo Libanona. Minuli teden je izraelski premier Olmert izjavil, da je pogoj za odpravo blokade namestitev mednarodnih sil na letališču v Bejrutu in na meji s Sirijo. Sirski predsednik Bašar al Asad je takrat posvaril, da bi Sirija to razumela kot sovražno dejanje, in zagrozil z zaprtjem meje z Libanonom.

Po današnjem obisku na od spopadov uničenem jugu Libanona je odpotoval v Izrael, kjer je pristal na letališču Ben Gurion v bližini Tel Aviva. Še danes naj bi se srečal z izraelskim obrambnim ministrom Amirjem Perecem ter z družinami treh s strani Hezbolaha in palestinskih gibanj zajetih izraelskih vojakov.

Olmert: Cilj ni bil uničenje gibanja Hezbolah

Olmert pa je medtem danes zanikal, da je bil cilj izraelske ofenzive v Libanonu uničiti gibanje Hezbolah. "Vlada se je 12. julija odločila. Nikoli niso dejali, da je cilj uničenje Hezbolaha. Cilj je bil uresničiti resolucijo VS ZN 1559 in doseči namestitev libanonske vojske na jugu, in to smo dosegli," je v izraelskem mestu Tiberija izjavil premier. V septembra 2004 sprejeti resoluciji 1559 je VS ZN pozval, da Libanon zapustijo vsi tuji vojaki in da se vse oborožene milice razorožijo in razpustijo.

Olmert je sicer v ponedeljek prvič priznal, da je med 34-dnevno ofenzivo proti Hezbolahu prišlo do določenih "neuspehov". "Res je, da vse ni delovalo tako, kot smo si želeli. Nismo bili pripravljeni. Nismo vedno dosegli ciljev, ki smo jih želeli. Ni vse pravilno delovalo. Bili so problemi in neuspehi," je v pristaniškem mestu Haifa na severu države v ponedeljek dejal Olmert.