Število žrtev narašča
Na mestu, kjer je še do nedavna stal kompleks svetovnega trgovinskega centra, se množica reševalcev in gasilcev, ki že dva dni nepretrgoma iščejo preživele, bori s časom. Za mnoge ujete pod ruševinami še vedno obstaja upanje, saj so nekateri poklicali na pomoč kar preko mobilnih telefonov. Na čudeže upajo tudi svojci pogrešanih, ki s slikami svojih najbližjih pred newyorškimi bolnišnicami čakajo rešilce, ki se vračajo s prizorišča tragedije. Željni maščevanja so se v Texasu protiarabsko razpoloženi Američani znesli nad mošejami.
Še vedno ni znano, koliko ljudi je umrlo v Washingtonu, pogrešajo več sto ljudi.
V Washingtonu in New Yorku so danes sprožili alarm zaradi domnevno podtaknjenih bomb. Za nekaj ur so evakuirali Pentagon in Empire State Building, vendar sta bila oba alarma lažna. Sicer pa na prizorišču nesreče v New Yorku veljajo posebni varnostni ukrepi, tudi zaradi razmajanih stolpnic, ki grozijo, da se bodo zrušile.
Po novih začasnih podatkih o številu žrtev torkovega napada na WTC v New Yorku, ki jih je sporočil newyorški župan Rudolph Giuliani, v mestu pogrešajo 4763 ljudi, trupla 94 ljudi pa so že potegnili izpod ruševin. Na novinarski konferenci je Giuliani povedal, da so že identificirali trupla 46 žrtev. Število pogrešanih se povečuje, saj je Giuliani še pred nekaj urami sporočil, da je pogrešanih 3700 ljudi. Medtem pa je prve podatke o državljanih, ki bi lahko bili žrtve napadov, objavilo že več držav.
V napadu na zgradbo Pentagona v Washingtonu je življenje izgubilo kakih 190 ljudi. O trenutnih razmerah v Pentagonu je posebej za 24 ur podpolkovnik Steve Campbell dejal, da se še vedno trudijo zagotoviti čim večjo varnost na območju Pentagona, odstranjujejo posledice napada, požar pa so uspeli pogasiti. Upanja, da bi med ruševinami še našli preživele, ni več. Službe v Pentagonu bodo ponovno začele delati že danes.
Nove ruševine
V bližini porušenega World Trade Centra v New Yorku sta se v sredo popoldan po krajevnem času zrušila še ostanek enega izmed nebotičnikov WTC in bližnja stavba številka 5. Pri zrušenju slednje naj bi bili ranjeni trije gasilci. Policija, ki je območje zaradi bojazni uhajanja plina že evakuirala, sicer ni izključila možnosti porušenja še nekaterih drugih stavb blizu WTC.
Po vsej državi ljudje darujejo kri. Ameriški predsednik George Bush, ki je imel tudi v sredo več telefonskih pogovorov s svetovnimi voditelji, je k darovanju krvi pozval tudi osebje Bele hiše; tudi sam je s soprogo Lauro daroval kri. Včeraj je predsednik Bush v Kongresu dobil popolno podporo pri obeh domovih, saj so sprejeli resolucijo, da "se ima država pravico braniti na načine, ki jih dovoljujejo mednarodni zakoni". To je bilo prvo srečanje kongresnikov po napadih. Kongres in Bela hiša sta odobrila 20 milijard dolarjev za reševanje, obnovo in protiteroristični boj.
ZN obsodili teroristična dejanja
Varnostni svet Združenih narodov in Generalna skupščina, ki je z enodnevno zamudo v sredo začela 56. letno zasedanje v New Yorku, sta v ločenih deklaracijah soglasno izrazila podporo ZDA ob terorističnih napadih, in izrazila odločenost, da še okrepita sodelovanje v boju proti terorizmu. Medtem pa je novi predsednik Generalne skupščine, južnokorejski zunanji minister Han Seung-soo, sporočil, da naj bi ministrsko srečanje Generalne skupščine kljub napadom izvedli kot je bilo predvideno, in sicer med 25. septembrom in 5. oktobrom.
Generalna skupščina ZN je s konsenzom sprejela resolucijo, v kateri "odločno obsoja teroristična dejanja, ki so povzročila izgubo človeških življenj in ogromno gmotno škodo v New Yorku, ki gosti tudi ZN, Washingtonu, in Pensilvaniji." GS je še izrazila solidarnost z ameriškim narodom in administracijo, obenem pa pozvala "k takojšnjemu mednarodnemu sodelovanju" z namenom, da bi odgovorne za napade - storilce, organizatorje in naročnike -, čimprej privedli na zatožno klop. Teroristične napade je že pred tem obsodil tudi VS ZN, medtem ko je generalni sekretar Svetovne organizacije Kofi Annan dejal, da gre za "zločin proti človečnosti in mednarodni skupnosti".
