Polet sonde mimo Venere bo verjetno končal prepire med znanstveniki o tem ali se tudi na Veneri bliska. Predviden pa je bil tudi preizkus radarskega odboja od površja Venere. Sonda bo namreč s svojim radarjem preslikavala Saturnove lune.
Cassini bo predvidoma štiri leta raziskoval Saturn, njegove kolobarje in lune, pristajalni odsek Huygens pa bo pristal na Saturnovi luni Titan. Izstrelitev sonde, 15. oktobra lani, so spremljali močni protesti nekaterih naravovarstvenikov v Združenih državah Amerike. Dve milijardi dolarjev vredni Cassini ima namreč manjši plutonijev reaktor, ki pridobiva električno energijo. Naravovarstveniki se bojijo morebitnega padca sonde na Zemljo avgusta 1999.