Hladne odnose med EU in Kubo je 77-letni Castro v svojem govoru tako le še potrdil. Dejal je, da Kuba ne potrebuje miloščine, saj evropski turisti na počitnicah na Kubi zapravijo več kot znaša razvojna pomoč EU, prav tako država ne potrebuje nasvetov iz Bruslja glede demokracije. Na človekove pravice pa se nekoliko že spoznamo, je samozavestno poudaril. Kuba ne pozna eskadronov smrti in tudi ne izvensodnih postopkov, je dejal, pri čemer je namignil na vojno v Iraku.
Velja omeniti, da je kubanski voditelj v preteklosti že večkrat napadel Evropsko unijo, lani pa je tudi zavrnil njeno človekoljubno pomoč. Junija lani so se namreč države članice povezave soglasno odločile proti Kubi sprejeti ukrepe v obliki znižanja ravni svojih odnosov s kubansko vlado. EU s takšno obliko ukrepov protestira proti zapiranju oseb, ki se ne strinjajo s politiko kubanskega predsednika Castra. Članice unije so se tako dogovorile za omejitev dvostranskih obiskov na visoki ravni med kubansko vlado in vladami držav članic povezave, medtem ko bodo predstavnike kubanske opozicije vabile na praznovanja vseh večjih državnih praznikov v uniji.
Ob tem je Alina Fernandez, hči kubanskega voditelja Castra, ki živi v izgnanstvu, lani med turnejo po osmih evropskih prestolnicah pozvala Evropsko unijo, naj še zaostri stališče do Castra. "Politika EU do Kube je komaj sprejemljiva, saj imajo opravka z režimom, ki ne posluša," je dejala. Vendar pa EU - ta je marca lani odprla novo predstavništvo Evropske komisije v Havani - kljub vsemu nadaljuje s pomočjo kubanskemu narodu. Omenjeni urad sicer upravlja z do 15 milijoni evrov pomoči, kolikor je EU letno namenja Kubi. EU je sicer največji trgovinski in investicijski partner Kube, prav tako pa ji nudi največ pomoči - od leta 1993 ji je namenila že 145 milijonov evrov.
