Kot je še poudaril, ne bodo ne Evropa ne ZDA imele zadnje besede o usodi človeštva.
S temi besedami se je Castro odzval na ukrepe, ki jih je v začetku junija uvedla EU zaradi kršitev človekovih pravic na Kubi. Po obsodbi 75 oporečnikov na visoke zaporne kazni in usmrtitvi treh ugrabiteljev ladij po hitrem postopku, je EU sprejela ukrepe v obliki znižanja ravni svojih odnosov s kubansko vlado.
Članice unije so se tako dogovorile, da bodo omejile dvostranske obiske na visoki ravni med kubansko vlado in vladami držav članic povezave, medtem ko bodo predstavnike kubanske opozicije vabile na praznovanja vseh večjih državnih praznikov v uniji.
"Evropska unija naj raje manj govori o človekovih pravicah in več naredi za resnične človekove pravice ogromne večine ljudstev sveta," je poudaril Castro v govoru pred 10.000 povabljenci. Evropejcem je očital, da so kot nekdanja kolonialna sila odgovorni za siromaštvo tretjega sveta. Človekoljubna pomoč, ki jo ponujajo Kubi, je odvisna od tolikih pogojev, da državi ne koristi, je poudaril Castro.
EU je tudi očital, da nima svobode odločanja zaradi svojih zavez do zveze NATO, ZDA in Svetovne trgovinske organizacije. Nekdanje socialistične države, ki bodo prihodnje leto vstopile v EU, pa je Castro označil za "trojanske konje imperialistične sile", saj so po njegovih besedah bližje Washingtonu kot druge evropske države.
Govor je imel pred vojašnico Moncada v Santiagu de Cuba, kjer je 26. julija 1953, star 26 let, skupaj s kakimi sto somišljeniki ob zori napadel 800 spečih vojakov. A napad ni uspel. Polovica napadalcev je bila ubitih, ostali pa obsojeni na visoke zaporne kazni, med njimi tudi Castro in njegov brat Raul. Napad velja za začetek kubanske revolucije in kamenček v mozaiku Castrovega boja proti takratnemu kubanskemu diktatorju Fulgenciu Batisti.
Castra so po napadu obsodili na 15-letno zaporno kazen, a ga je Batista čez dve leti v okviru splošne amnestije pomilostil. Castro se je odločil za izgnanstvo v Mehiki, se nato leta 1956 skupaj z 81 možmi skrivoma vrnil na Kubo in začel gverilsko vojno. 1. januarja 1959 je dosegel, da je Batista pobegnil v pregnanstvo. Od takrat Fidel Alejandro Castro Ruz vlada Kubi.
Castro je v sobotnem govoru, ki je trajal nekaj več kot eno uro in so ga v živo prenašali na nacionalni televiziji in radiu, naštel tudi uspehe revolucije. Tako je bilo po njegovih besedah leta 1953 na Kubi nepismenih 22 odstotkov prebivalcev, danes jih je le 0,5 odstotka. V nobeni državi na svetu ni toliko učiteljev, profesorjev in vzgojiteljev kot na Kubi, je še poudaril.
