Vse pogosteje je slišati, da je Irak pred državljansko vojno. Se strinjate s tem?
Ne, to pa ne, državljanska vojna pomeni, da se med seboj spopadajo državljani, v Iraku pa gre za spopade med Iračani in koalicijskimi silami oziroma Američani, kar pomeni, da gre za napačno uporabljen izraz.
Ampak do spopadov prihaja tudi med pristaši Sadama Huseina in drugimi skupinami Iračanov.
Ne drži. Pred napadom na Irak se je govorilo, da so se pristaši Sadama Huseina borili proti nam, potem suniti, zdaj pa šiiti, ki so bili v bistvu tarča Huseinovega režima in so zato trpeli. Seveda so mislili, kar smo vsi mislili; ko bodo prišli Američani, se bomo znebili Sadama Huseina in imeli mir. Od tega je minilo že eno leto, pa nimamo nič od tega. Ni elektrike, ni vode, sploh pa ne varnosti, ki je najpomembnejša. Ravno danes sem se pogovarjal s svojimi sorodniki v Iraku, ki so rekli, da nočejo ne vode ne elektrike. 'Naj vzamejo vso našo nafto, samo mir naj nam dajo,' so mi rekli.
Pogosto potujete domov, v Irak?
Zadnje leto veliko manj, redkeje kot enkrat na tri mesece. Včasih sem bil na obisku skoraj vsak mesec, zdaj pač ne.
Kako danes živi povprečna iraška družina?
Zjutraj morajo najprej razmisliti, kako naj zjutraj otroke pripeljejo do šole – če jih pelje oče, kdo bo potem zaščitil mater? Potem je tukaj problem elektrike in vode. Tukaj si skoraj ne moremo predstavljati, kako je biti že samo en teden brez teh dveh dobrin.
Torej ni nekih znakov, da bi se življenje v Iraku spremenilo na bolje?
Ne. Leta 1991 je na primer Sadam Husein v nekaj mesecih obnovil 117 mostov od 127-ih porušenih, sedaj pa v enem letu niso kaj prida popravili, kar smo mi pričakovali. Kaos je vedno večji, rešuje pa se ga lahko le politično, ker s številom mrtvih narašča tudi sovraštvo.
Zakaj pa menite, da so Iračani urejanje razmer v državi tako hitro prepustili Američanom?
Mislim, da je to napačna politika. Že ko so Američani prišli prvič v Bagdad, so zaščitili samo ministrstvo za nafto in nekaj veleposlaništev, nemško, francosko in kitajsko pa so pustili, da so jih izropali, prav tako tudi ostala ministrstva. Zakaj? To ne more biti naključje, saj imajo vsako zadevo do pike načrtovano. Tudi ko ste me pred enim letom vprašali, ali sem za to, da pridejo Američani, sem vam rekel ne, ker sem vedel, kaj bo, pa mi je sogovornik odgovoril, da pretiravam, ko sem rekel, da bo nastal kaos.
Ali menite, da bi Američani radi v Iraku ostali čim dlje?
Naj ostanejo, ampak izven mesta. In naj vzamejo vse, kar hočejo, tudi nafto, nas pa naj pustijo pri miru.
Kaj se bo po vašem zgodilo sedaj?
Če bodo nadaljevali v tem tempu, bo nastalo še več sovraštva in več bolečine. In če oni sedaj hočejo ven iz Iraka, mislim, da ne morejo. Če mene vprašate, sem proti, da gredo, ker bo nastal še večji kaos. Ker pri nas je tako: jaz in moj brat proti bratrancu, jaz in moj bratranec proti tujcu. In če bodo sedaj tujci odšli, bo prišlo do boja med nami. Jaz na primer ne bom dovolil, da pride za predsednika nekdo, ki nima dokončane osnovne šole in s turbanom na glavi.
Koga konkretno imate v mislih?
Recimo Al Sadra…