Če ga ne bi po naključju odkril, ne bi poznali legendarnih komadov

Pred 75 leti je Švicar Albert Hofmann pospravljal laboratorij v podjetju Sandoz, v katerem je iskal snov za stabilizacijo krvno-žilnega sistema in se pripravljal na prihajajoči konec tedna. Nehote je prišel v stik s snovjo, ki jo svet zdaj že 75 let pozna pod zloglasnim nazivom LSD.

Hofmann se je odkritja učinka dietilamid lisergične kisline (LSD) leta 2006, že kot 100-letnik, spomnil na simpoziju v Baslu: "Šel sem iz laboratorija in zdelo se mi je, da se z mano nekaj dogaja. S kolesom sem se peljal domov, se ulegel in imel čudovito doživetje. Kar koli sem si predstavljal, sem videl pred sabo in bil presrečen. Trajalo je tri ali štiri ure, nato je vse skupaj izginilo."

Zadevo je nato želel podoživeti naslednji ponedeljek, 19. aprila. LSD je zaužil namenoma, a v prevelikem odmerku in doživel gršo plat omame, pohištvo se je spreminjalo v groteskne oblike, soseda se mu je prikazovala kot zlobna zahrbtna čarovnica. Spomnil se je tudi občutka, ko je snov po nekaj urah popustila: "Zdelo se mi je, da se vame vrača novo življenje. Ne znam opisati, kako lepo je bilo."

Zadeva pa s tem ni bila končana. Farmacevtska industrija je iz nenamernega poskusa razvila zdravilo za različna psihična obolenja in odvisnosti ter ga leta 1949 dala na trg. Vsega 20 let po odkritju pa je LSD postal tudi priljubljena droga, predvsem med hipiji v ZDA.

A priljubljen je bil tudi širše. Profesor psihologije Timothy Leary je zahteval legalizacijo drog, ki spreminjajo zavest, a so ga na univerzi Harvard zaradi tega leta 1963 odpustili. Drogo so v pesmi "Lucy in the Sky with Diamond", ki je bila znana tudi pod kratico LSD, leta 1967 opevali The Beatles. Za pristaša LSD-ja je veljal tudi ameriški glasbenik Jimi Hendrix.

LSD je postal sinonim za drogo in konec 60. let so ga prepovedali najprej v ZDA, potem pa tudi drugje po svetu. Novo akademsko zanimanje za LSD se je pojavilo šele po več desetletjih. Švicarski psihiater Peter Gasser, ki je Hofmanna do smrti leta 2008 srečal večkrat, je leta 2007 dobil posebno dovoljenje in raziskoval, ali je z LSD moč pomagati bolnikom z rakom in drugimi smrtonosnimi boleznimi.

Svoj odnos do LSD je opisal tudi Hofmann v knjigi in priznal, da je zelo žalosten zaradi zlorabe, ki je njegovemu odkritju dala negativen predznak. Sam je bil vse do smrti prepričan, da bi snov v pravilnih odmerkih lahko pomagala bolnikom.

Ne gre prezreti, da je Hofmann LSD odkril že leta 1938, poskusi na živalih pa niso prinesli želenih rezultatov in delo je bilo sprva prekinjeno. Ko je pet let kasneje obnovil svoje delo, je nehote spoznal učinke te halucigene droge.