'Če Kijev na meje Rusije postavi vojsko, lahko sledi ponovitev srebreniškega masakra'

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v ponedeljek zvečer v Parizu sestala na prvem dvostranskem srečanju. Na vrhu normandijske četverice so se dogovorili za določene ukrepe za zmanjšanje napetosti med državama, niso pa dosegli večjega preboja za končanje pet let trajajočega konflikta na vzhodu Ukrajine.

Glavni pogoji, ki jih za dosego miru postavlja ruska stran, so ustavne spremembe, amnestija za oborožene upornike ter možnost izvolitve predstavnikov uporniških pokrajin v ukrajinski parlament. Šele nato bi se ukrajinske enote vrnile na mejo z Rusijo. Ukrajina se s predlogom strinja, vendar meni, da bi morale stvari potekati v obratnem vrstnem redu.

Putin je rezultat srečanja označil za pomemben korak k zmanjšanju napetosti na vzhodu Ukrajine. Zelenski je po drugi strani priznal, da si je kljub veliki simboliki prvega srečanja z ruskim kolegom in prvem štiristranskem vrhu po treh letih želel več.

"Lotili smo se številnih vprašanj in moji kolegi so dejali, da je to zelo dober rezultat za prvo srečanje. Vendar bom odkrit – to je zelo malo, želel sem si razrešiti večje število problemov," je Zelenski izjavil po pogovorih.

Konflikt med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko na vzhodu Ukrajine je v petih letih zahteval več tisoč življenj, milijon ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim so separatisti prevzeli nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine.

Vprašanje priključitve Krima, zaradi katere so zahodne države uvedle sankcije proti Moskvi, ni bilo na dnevnem redu vrha v Parizu.

Zelenski je napovedal, da bodo s proruskimi separatisti do konca leta izvedli novo izmenjavo zapornikov. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pa je kot možen datum izmenjave omenil 24. december.

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so že izrazili pripravljenost na uresničevanje odločitev z vrha voditeljev normandijske četverice. Kot je dejala varuhinja človekovih pravic Darja Morozova, bi lahko izmenjavo zapornikov izvedli do konca leta. Menila je še, da bi bila izmenjava mogoča "po formuli 88 za 53".

V mednarodno nepriznani ljudski republiki Lugansk pa je politik Rodion Mirošnik sporočil, da so na vrhu sprejeli vrsto odločitev, za uresničitev katerih je nujen neposreden dialog. Do zdaj pogovori med ukrajinsko vlado in vodjo separatistov niso potekali neposredno, temveč le preko posrednikov v kontaktni skupini.

Macron je sporočil, da bo naslednji vrh normandijske četverice v roku štirih mesecev. Takrat bodo pregledali napredek glede končanja konflikta.

"Proces gre v pravo smer," je poudaril Putin. "Rusija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da se ta konflikt konča," je zagotovil.

Macron: Konflikt na vzhodu Ukrajine odprta rana v srcu evropske celine

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je gostil vrh normandijske četverice, je še poudaril, da je že samo dejstvo, da se je srečanje sploh zgodilo, dosežek. "Dejstvo, da smo tukaj skupaj, eden ob drugem, je nekaj pomembnega," je dejal Macron in dodal, da je konflikt na vzhodu Ukrajine "odprta rana v srcu evropske celine".

"Imamo še veliko dela, vendar imam občutek, da obstaja dobra volja za rešitev težkih vprašanj," je pristavila nemška kanclerka Angela Merkel.

Novi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pozdravil napredek, dosežen na vrhu v Parizu. Po njegovem mnenju gre za prvi korak v smeri rešitve konflikta.

"Pozdravljam prizadevanja Francije in Nemčije za dogovor o prekinitvi ognja, umik sil in izmenjavi zapornikov. To je bil prvi korak naprej v procesu politične rešitve," je izjavil v Parizu in dodal, da je politično rešitev možno doseči samo z dialogom v okviru normandijskega formata.

Poudaril je, da so odnosi med EU in Rusijo odvisni od dolgoročne rešitve ukrajinskega konflikta. "Odnosi z Rusijo so močno odvisni od tega, ali bo dosežena dolgoročna rešitev za konflikt. Brez tega ne bo sprememb glede sankcij EU proti Rusiji," je opozoril Borrell.