Ruskega predsednika Vladimirja Putina pa so pozvali h "končanju vojne in začetku mirovnih pogajanj s Čečenijo". V pismu ruskemu predsedniku so udeleženci kongresa, med katerimi so bili tudi člani čečenske diaspore, zapisali, da vojaška sila nikoli ne bo zmagala, zato je potrebno sesti za pogajalsko mizo in končati trpljenje tako Čečenov kot Rusov in drugih prebivalcev regije.
Namestnik čečenskega političnega voditelja Aslana Mashadova, Ahmed Zakajev, ki je organiziral kongres, je ob tej priložnosti Kremlju očital, da je ukazal nasilno prekinitev ugrabitve talcev v Moskvi, čeprav so ugrabitelji noč pred osvobodilno akcijo po mobilnem telefonu zagotavljali, da bodo vse talce naslednje jutro spustili na prostost. Ruske oblasti so se po besedah Zakajeva tako odločile zato, da "Čečeni ne bi mogli postati junaki".
Ruski predsednik Putin je zaradi neodobravanja kongresa že odpovedal za november načrtovan uradni obisk na Danskem. V središču Koebenhavna pa se je zbrala skupina protestnikov, ki se ni strinjala s sklicem čečenskega kongresa v danski prestolnici. "Ker kongres sovpada z okrutnostjo, ki so jo zagrešili ljudje Mashadova, se bojimo, da bo kongres spodkopal odnose med Dansko in Rusijo," so zapisali protestniki.
Na omenjenem kongresu so sodelovale čečenske, ruske, evropske in ameriške organizacije za človekove pravice in razpravljale o možnosti mirne rešitve rusko-čečenskega konflikta.
