Članstvu v EU v češkem parlamentu nasprotuje le komunistična stranka, ki sicer razlaga, da ne nasprotuje samemu članstvu v uniji, temveč vstopu v povezavo pod pogoji, ki so bili dogovorjeni na pristopnih pogajanjih. Manj navdušena nad EU je tudi češka opozicijska konservativna demokratska državljanska stranka (ODS), ki premieru Vladimirju Spidli očita predvsem preveliko "evro servilnost". ODS opozarja, da bo z vstopom v EU Češka izgubila del suverenosti, a je kljub temu državljane pozvala, naj na referendumu glasujejo za vstop v EU.
Za evroskeptika velja tudi češki predsednik Vaclav Klaus. Sam je prepričan, da je bila samostojnost Češke prekratka in da država prezgodaj del svoje suverenosti predaja nadnacionalni povezavi evropskih držav. Prevladujoče prepričanje, da je članstvo v EU odraz razvitosti, zrelosti, demokratičnosti in uspešnosti države, je označil za napačnega. Tako je Klaus še minulo sredo, torej tik pred referendumom, izrazil bojazen pred nevarnim evropskim centralizmom in pritiskom 'superreguliranja'. Pri tem volivcem ni dal "priporočila", kako naj na referendumu glasujejo.
Češka je prošnjo za članstvo v EU vložila januarja 1996, k pristopnim pogajanjem je bila povabljena decembra 1997, v unijo pa naj bi, tako kot Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Malta in Ciper vstopila 1. maja 2004. Češki referendum je sicer že sedmi v nizu referendumov o članstvu v državah pristopnicah. Referendum so uspešno izvedle že Malta, Slovenija, Madžarska, Litva, Slovaška in Poljska. Med ostalimi pristopnicami se na referendum v septembru pripravljata Estonija in Latvija, na Cipru pa referenduma o vstopu v EU ne bo.
