Tujina

Novi prebivalci Černobila: 'Sevanje nas lahko ubije počasi, a na nas ne strelja'

Černobil, 25. 06. 2019 08.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min
Avtor
Anja Kralj
Komentarji
69

Ljudje se znova selijo na rob izključitvene cone, območje, ki je po usodni noči, ko se je v jedrski elektrarni Černobil zgodila katastrofalna nesreča, postalo mesto duhov. Nekateri tja bežijo z dežja pod kap, a življenje s senco sevanja je zanje lažje kot življenje v vojnih razmerah. Raste tudi število turističnih obiskov. Ti po pojasnilih jedrskih strokovnjakov ne predstavljajo resne nevarnosti.

Več videovsebin
  • Iz 24UR FOKUS: Černobilska jedrska nesreča
    12:17
    Iz 24UR FOKUS: Černobilska jedrska nesreča
  • 24UR FOKUS: Najglasneje govori tišina
    12:57
    24UR FOKUS: Najglasneje govori tišina
  • Iz 24UR ZVEČER: Tuji turisti množično v Černobil
    03:35
    Iz 24UR ZVEČER: Tuji turisti množično v Černobil
  • Iz 24UR: Fokus - 30 let po jedrski katastrofi
    14:28
    Iz 24UR: Fokus - 30 let po jedrski katastrofi

Maryna Kovalenko s hčerkama na vrtu igra nogomet. Iryna in Olena se smejita, ko družinski pes poskuša izmakniti žogo, pri čemer prestraši kokoši, ki se prosto pasejo na travi. Idiličen družinski prizor. A za ograjo njihovega vrta je vse mirno in tiho. Številne hiše, trgovina in knjižnica v od Černobila 30 kilometrov oddaljeni vasici samevajo. Skozi opuščeno vas se razrašča le veličasten gozd. Družina sicer ima nekaj sosedov, a vsi so stari od 70 do 80 let, piše BBC.

"Nekateri predmeti so namenoma nastavljeni za ustvarjanje pretresljivih fotografij. Sveža žagovina drevesa, ki je bilo požagano, da ni v napoto fotografiranju pred panoramskim kolesom v zabaviščnem parku. Knjiga, ki edina povsem nedotaknjena ždi v jetniški celici policijske postaje. In dozimetri, z alarmnim nivojem, nastavljenim tako nizko (0,3 µSv/h), da nenehno piskajo in umetno ustvarjajo ozračje katastrofe. "

Hiše na prodaj za 3.000 evrov, največja težava je voda

Marya je pred štirimi leti s svojima hčerkama spakirala vse, kar je imela, in se preselila le 30 kilometrov stran od jedrske cone v Černobilu. Hiša, v kateri živijo, je potrebna temeljite prenove. Tla gnijejo in radiatorji so uničeni, kar je velik problem na območju, kjer se temperature spustijo tudi do –20 stopinj Celzija.

Družina ima dostop do osnovnih dobrin, kot so plin, elektrika in mobilni signal, kar pomeni, da lahko dostopajo do interneta. A imajo le zunanje stranišče. Ena glavnih težav pa je voda. Edini vir vode, ki ga imajo na razpolago, je onesnažena vrtina, ki se povezuje s hišo preko ene cevi. Pred uporabo morajo vodo prekuhavati, poroča BBC.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Za hišo v dobrem stanju v tej vasi je treba odšteti dobrih 3.000 evrov, a so te na tem območju zelo redke. Pogosteje nekdanji lastniki za nekaj sto evrov prodajajo dotrajane lesene hiške.

Maryna si ob prihodu ni mogla privoščiti niti takšne razpadajoče hiške. Mestne oblasti so ji zato ponudile nenavaden dogovor. V zameno za posteljo je družina skrbela za ostarelega moškega v poznem stadiju demence. Ko je moški pred dvema letoma umrl, je družina podedovala njegovo hišo.

Za hišo v dobrem stanju v tej vasi je treba odšteti dobrih 3.000 evrov, a so te na tem območju zelo redke. Pogosteje nekdanji lastniki za nekaj sto evrov prodajajo dotrajane lesene hiške.
Za hišo v dobrem stanju v tej vasi je treba odšteti dobrih 3.000 evrov, a so te na tem območju zelo redke. Pogosteje nekdanji lastniki za nekaj sto evrov prodajajo dotrajane lesene hiške. FOTO: Shutterstock

Na vrtu se sprehaja še nekaj zajcev, koz in morskih prašičkov. Dekleti obiskujeta šolo, ki je oddaljena pet kilometrov hoje. V prostem času pa pomagata mami na vrtu, kjer gojijo zelenjavo. Samooskrba s hrano in mlekom je za njih izjemno pomembna, saj drugega vira preživetja poleg socialne pomoči nimajo.

Znotraj izključitvene cone kljub prepovedi živi okoli 150 ljudi

1986 je imel Pripjat 50.000 prebivalcev, Černobil pa 12.500, medtem ko je na celotnem območju današnje izključitvene cone, velikem 30 kilometrov, živelo več kot 100.000 prebivalcev. Velik del je bil po nesreči evakuiran v novoustanovljeno mesto Slavutič, ki leži na levem bregu reke Pripjat. Tam še danes živijo mnogi, ki sodelujejo pri razgradnji černobilskih elektrarn.

5. april 1986. Četrti reaktor jedrske elektrarne v Černobilu, ki je začel obratovati decembra 1983, so nameravali ustaviti zaradi rednega vzdrževanja. Ob tem so želeli preizkusiti, ali oprema elektrarne daje dovolj električne energije za pogon zasilnega hlajenja reaktorja in nujnih sistemov v časovnem intervalu med izpadom glavnega električnega napajanja in zagonom zasilnih dizelskih agregatov. Ta odločitev je bila usodna – splet okoliščin, slabe zasnove elektrarne, neznanja in nenatančne izmenjave informacij so pripeljali do najhujše jedrske nesreče, ki se je zgodila 26. aprila ob 1.23.

Prebivalce so v smeri Kijeva odpeljali s 1200 avtobusi in jim priporočili, naj s seboj vzamejo le dokumente, najnujnejše osebne predmete in za vsak primer malico. Vse domače živali so morale ostati tam, saj so se bali, da bi njihovi kožuhi iznesli kontaminacijo.

Nekateri so imeli le nekaj ur, da spakirajo vse svoje stvari. Ostalim so rekli, da bodo odšli le za nekaj dni, a jim nikoli niso dovolili vrnitve. A nekaj jih nikoli ni odšlo. Danes je še vedno prepovedano živeti znotraj izključitvene cone. Kljub temu okoli 130 do 150 ljudi vseeno živi tam. Večinoma gre za ženske, stare od 70 do 80 let, ki še vedno obdelujejo zemljo svojih prednikov.

Danes v mestu Černobil, ki je v coni 3, torej coni z najmanj sevanja, živi okoli 400 prebivalcev. V celoti pri razgradnji vseh štirih blokov sodeluje 2300 zaposlenih, od tega jih okoli 1800 dela znotraj izključitvene cone. Poleg delavcev pa so se na rob izključitvene cone pričeli priseljevati ljudje, ki bežijo pred hujšimi usodami.

Potepuški psi so na teh območjih še vedno opremljeni z dozimetrom. Nekdanjo ribogojnico so spremenili v okoljski laboratorij, od koder so do leta 1996 spremljali vplive na ekosistem in merili kontaminacijo tam ujetih rib in glodavcev.
Potepuški psi so na teh območjih še vedno opremljeni z dozimetrom. Nekdanjo ribogojnico so spremenili v okoljski laboratorij, od koder so do leta 1996 spremljali vplive na ekosistem in merili kontaminacijo tam ujetih rib in glodavcev. FOTO: Shutterstock

Pred vojnimi razmerami zbežali v najcenejši kraj v Ukrajini

Maryna je s hčerkama namreč ubežala iz velikega industrijskega mesta Toshivka v regiji Donbass v vzhodni Ukrajini. Po štirih letih konfliktov na vzhodu države je bilo po ocenah ubitih 10.000 ljudi, približno dva milijona pa razseljenih. Konflikt se je začel leta 2014 po ruski aneksiji Krimskega polotoka. Proruski separatisti so takrat začeli zavzemati vasi in ukrajinsko vojsko pregnali iz mestnih središč v regiji. "Bombandiranje je bilo neusmiljeno, mir je bil le nekaj ur vsako jutro," je za BBC opisala Maryna. Toda do poldneva se je streljanje in bombadiranje nadaljevalo. Ko sta se nekega dne deklici na poti iz šoli ujeli v navzkrižnem ognju, se je Maryna odločila, da je čas za selitev.

Kot poroča BBC, je še vsaj nekaj deset drugih družin prepotovalo enako pot do zapuščenih černobilskih vasi na robu izključitvene cone. Večini od njih so to predlagali prijatelji, nekateri pa so enostavno poguglali 'najcenejši kraj v Ukrajini', vsi rezultati pa so bili blizu Černobila.

Danes je še vedno prepovedano živeti znotraj izključitvene cone. Kljub temu okoli 130 do 150 ljudi vseeno živi tam. Večinoma gre za ženske, stare od 70 do 80 let, ki še vedno obdelujejo zemljo svojih prednikov.
Danes je še vedno prepovedano živeti znotraj izključitvene cone. Kljub temu okoli 130 do 150 ljudi vseeno živi tam. Večinoma gre za ženske, stare od 70 do 80 let, ki še vedno obdelujejo zemljo svojih prednikov. FOTO: Miro Majcen

'Sevanje nas lahko ubije počasi, a na nas ne strelja ali nas ne bombardira'

Od usodne nesreče znanstveniki nenehno merijo ravni radioaktivnega sevanja v tleh, drevesih, rastlinah in živalih v Černobilu, tudi na območjih zunaj izključitvene cone. "Potepuški psi so na teh območjih še vedno opremljeni z dozimetrom. Nekdanjo ribogojnico so spremenili v okoljski laboratorij, od koder so do leta 1996 spremljali vplive na ekosistem in merili kontaminacijo tam ujetih rib in glodavcev. Radiološki nadzor okolja še vedno nadaljujejo, vendar na drugi lokaciji," pojasnjujejo v glasilu društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Jedrce.

Po besedah ​dr. Valeryja Kashparova z ukrajinskega inštituta za kmetijsko radiologijo, sicer ni več nevarnosti zaradi sevanja v ozračju. Vendar pa to seveda ne pomeni, da je življenje na tem območju zdravo. Na nekaterih območjih je namreč onesnaženje tal tolikšno, da bi lahko uživanje pridelkov na dolgi rok ogrozilo zdravje ljudi. Kashparov in njegova ekipa so pred kratkim odkrili potencialno nevarne ravni radioaktivnega cezija-137 v kravjem mleku, ki je bil proizveden na območjih zunaj izključitvene cone.

Turistični obisk Černobila pomeni podobno sevalno obremenitev kot nekaj ur potovanja v letalu: "Najmočnejše je seveda še vedno sevanje v zgradbah s poškodovanim reaktorjem, ki pa so varno zaprte v sarkofagu in za obisk niso dostopne.
Turistični obisk Černobila pomeni podobno sevalno obremenitev kot nekaj ur potovanja v letalu: "Najmočnejše je seveda še vedno sevanje v zgradbah s poškodovanim reaktorjem, ki pa so varno zaprte v sarkofagu in za obisk niso dostopne. FOTO: Profimedia

Delci cezija, ki so jih absorbirale korenine rastlin, so se s prehrano namreč prenesli na pašno živino. Cezij-137 za človeka ni varen in pri zaužitju predstavlja določeno tveganje. Potem ko pojemo hrano, okuženo z omenjeno radioaktivno snovjo, to predstavlja tveganje za razvoj raka. Vendarle pa ob nizkih količinah, ki jih ob zaužitju mesa ali mleka posamezniki vnesejo v telo, velike nevarnosti za razvoj hudih bolezni ni. A če bi kontaminirano meso jedli večkrat na teden in to več mesecev, bi se lahko pojavile težave.

Kot je za BBC povedal Kashparov, njegova ekipa že več kot 30 let ocenjuje potencialno tveganje za ljudi, ki živijo in delajo okoli izključitvene cone. Na enem od njegovih zemljevidov je tudi vas, v kateri živi Maryna s hčerkama. Kashparov pojasni, da je tveganje pridelovanja zelenjave ali pitja kozjega mleka na tem območju zelo nizko. Vendar na tem območju trenutno preiskujejo nevarnost zaradi sevanja rastlin, kot so gobe ali gozdni sadeži.

Da je bojazen upravičena, potrjuje dejstvo, da je leta 2015 bavarska lovska zveza ugotovila, da divji prašiči na Bavarskem kažejo višje stopnje radioaktivnosti, kot se je sprva domnevalo. Radioaktivnost je posledica jedrske nesreče v Černobilu. Divji prašiči se namreč hranijo z gobami in tartufi, v katerih se še posebej kopičijo radioaktivne snovi. Zaradi tega pa velik del populacije divjih prašičev v Nemčiji še vedno nosi sledove teh snovi. V skladu z nemško zakonodajo je treba meso s stopnjo radioaktivnosti več kot 600 bekerelov na kilogram zavreči. Podatki bavarske lovske zveze pa so takrat pokazali, da je imelo 140 divjih prašičev, ki so jih lovci ubili v letu 2013, višje stopnje radioaktivnosti od 10.000 bekerelov na kilogram. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi na Češkem.

Vadim Minzuyk se vsako jutro sprehodi ob visoki ograji, ki označuje začetek izključitvene cone. To je njegov najljubši trenutek v dnevu, ko uživa v ptičjem petju in tišini gozda: "Zdi se mi, kot da bi živel na Finskem ali Aljaski." 
Vadim Minzuyk se vsako jutro sprehodi ob visoki ograji, ki označuje začetek izključitvene cone. To je njegov najljubši trenutek v dnevu, ko uživa v ptičjem petju in tišini gozda: "Zdi se mi, kot da bi živel na Finskem ali Aljaski."  FOTO: Shutterstock

"Več kot trideset let po nesreči v Černobilu je pri ljudeh, ki živijo na onesnaženih območjih, smrtnost višja, znižala se je rodnost, povišala se je pojavnost rakavih obolenj, med prebivalci pa so pogostejše tudi duševne motnje,'' so jasni pri Greenpeaceu.

Maryna pripoveduje, da seveda vsakodnevno razmišlja o tveganju takšnega življenja. Vendar je njena družina pobegnila pred, kot pravi, veliko bolj nevarno grožnjo, pred vojno. "Sevanje nas lahko ubije počasi, a na nas ne strelja ali nas ne bombardira. Bolje je živeti s sevanjem kot z vojno." 

Največji davkoplačevalec v mestu

Vadim Minzuyk se vsako jutro sprehodi ob visoki ograji, ki označuje začetek izključitvene cone. To je njegov najljubši trenutek v dnevu, ko uživa v ptičjem petju in tišini gozda: "Zdi se mi, kot da bi živel na Finskem ali Aljaski." 

Kot piše BBC, je bil Vadim nekoč uspešen poslovnež. Toda po tem, ko so mesto zajele vojne razmere, so bombe njegove nekdaj cvetoče tovarne in skladišča dobesedno izbrisale. Vadim je moral z družino pobegniti pred vojnim stanjem in takrat je slišal za poceni posestvo blizu Černobila. Ko si ga je ogledal, je sklenil, da je to zaradi oddaljenosti le 115 kilometrov od Kijeva idealna poslovna priložnost.

Vadim je za vsega skupaj 1200 evrov kupil veliko skladišče in za 200 evrov še tri hiše, jih priključil na elektriko in začel s predelavo odpadkov. Vadim je po treh letih poslovanja na robu izključitvene cone znova zaposlil sedem svojih nekdanjih delavcev iz Donbassa in jim ponudil nastanitev.

Eno od svojih hiš je namreč pretvoril v hostel. "Lahko se preživljam in svojim delavcem omogočim, da zaslužijo. Sem največji davkoplačevalec v mestu." Tudi Vadim pravi, da včasih razmišlja o radiaktivnem sevanju. Kupil si je celo ročni Geigerjev števec za merjenje radioaktivnega sevanja. A ni zaskrbljen. Prepričan je, da je stopnja sevanja v ozračju varna: "Ko enkrat doživiš vojno, sevanje zate ne predstavlja nevarnosti."

Turistična atrakcija: Dozimetri, ki umetno ustvarjajo ozračje katastrofe

Černobil
Černobil FOTO: Shutterstock

Kot je v glasilu Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Jedrce poudaril dr. Vid Merljak z Inštituta Jožef Stefan, po nesreči izpraznjene vasi in mesta niso bila samo evakuirana, temveč tudi izropana in zasmetena s tem, kar ni bilo vredno izropati. Kot je poudaril, se mu zdi pomembno postaviti ločnico med posledicami jedrske nesreče in poznejšim ravnanjem ljudi: "Morda so pobiralci starih kovin, predvsem bakra, res imeli dovoljenje oblasti. A tu so še posledice vandalizma, nedavno dodani grafiti in – kozmetični popravki. S tem zadnjim merim na predmete, ki so namenoma nastavljeni za ustvarjanje pretresljivih fotografij. Na svežo žagovino drevesa, ki je bilo požagano, da ni v napoto fotografiranju pred panoramskim kolesom v zabaviščnem parku. Na knjigo, ki edina povsem nedotaknjena ždi v jetniški celici policijske postaje. In na dozimetre, z alarmnim nivojem, nastavljenim tako nizko (0,3 µSv/h), da nenehno piskajo in umetno ustvarjajo ozračje katastrofe. Da, tudi to je Černobil: turistična atrakcija. Izključitvena cona je za turiste odprta od leta 2011 in lani jo je obiskalo več kot 70.000 obiskovalcev. Ti Ukrajincem prinašajo nekaj zaslužka, morda pa tudi razvedrila v to duhamorno območje."

Svet je pred nedavnim obnorela miniserija Černobil. Po njenem predvajanju so pri ukrajinskih agencijah zabeležili 40-odstotno rast zanimanja za ogled prizorišča, menijo pa, da se bo ta povzpela na 50 odstotkov.

Turistični obisk pomeni podobno sevalno obremenitev kot nekaj ur v letalu

Turistični ogled Černobila je po zagotovilih prof. dr. Leona Cizlja, vodje Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, mogoč brez posebnosti: »Vodiči poskrbijo, da se turisti ne znajdejo na nekoliko bolj kontaminiranih območjih. Ekipa Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije se je izleta udeležila konec aprila letos. Ob svojem obisku so izmerili hitrosti doze med 0,15 mikro Sievertov na uro.« Kot pojasnjuje, je to naravno ozadje, takšnemu sevanju se torej človek nikjer na planetu ne more izogniti, je pa naravno ozadje ponekod na planetu tudi dosti višje, npr. okoli 30 mikroSv na uro v kraju Ramsar v Iranu, a tudi tam brez opaznih posledic za življenje domačinov do največ tri mikro Sievertov na uro, kar je primerljivo hitrosti doze, izmerjene med poletom letala v Černobil, ki je bila okoli 2,7 mikro Sieverta na uro.

Kot pojasnjuje, turistični obisk Černobila torej pomeni podobno sevalno obremenitev kot nekaj ur potovanja v letalu: "Najmočnejše je seveda še vedno sevanje v zgradbah s poškodovanim reaktorjem, ki pa so varno zaprte v sarkofagu in za obisk niso dostopne. V mestih Pripjat in Černobil je hitrost doze večinoma pod 1 mikro Sv/uro, kar bi obiskovalcu v vsem letu prineslo nekoliko manj kot celotelesni pregled s CT (10 mili Sv). Na posameznih mestih segajo hitrosti doz do nekaj 10 mikro Sv/uro, v takih razmerah pa bi profesionalcu dovolili opravljati delo osem ur dnevno in v vsem letu še ne bi prekoračil zakonsko dovoljene letne doze 25 mili Sv. Prav mogoče pa seveda je, da je v okolici Černobila še vedno mogoče najti kakšno točko z močnejšim sevanjem. Zelo verjetno pa takšnih, ki bi obiskovalčevo zdravje lahko resno ogrozile že v nekaj urah, ni prav veliko."

Ekosistem se je namreč po nesreči, ki ga je povsem 'pokosila', izjemno uspešno revitaliziral, biodiverziteta pa je visoko nad vsemi pričakovanji.
Ekosistem se je namreč po nesreči, ki ga je povsem 'pokosila', izjemno uspešno revitaliziral, biodiverziteta pa je visoko nad vsemi pričakovanji. FOTO: Miro Majcen

Naval turistov pa prebivalcem, ki so se preselili na območje, najbrž ne bo pogodu. Tako Maryna in Vadim sta vzljubila mir na območju, kjer je poseljenost v Ukrajini najredkejša. Kot pravita, v življenju na tem območju uživata. Ne gre le za odsotnost vojne, ampak za posebno vrsto miru. Oba namreč uživata v sprehodih po naravi, ekosistem se je namreč po nesreči, ki ga je povsem 'pokosila', izjemno uspešno revitaliziral, biodiverziteta pa je visoko nad vsemi pričakovanji, in ne razmišljata, da bi se kam preselila: "Ni mi mar za sevanje, pravi Maryna, vse, kar je pomembno, je to, da nad nami ne dežujejo bombe."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (69)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Blackhawk
26. 06. 2019 18.03
+3
zanimiv članek ampak se vleče ko pondelk
Transformerji
26. 06. 2019 16.00
+3
Vsi, ki hodijo tja ali pa se celo naseljujejo, imajo čisto prav. Prihodnost bo mnogo hujša od tistega. Pa kdo si želi dolgo življenje - samo tisti, ki živijo dobro življenje!
TistoPravo
26. 06. 2019 09.16
-6
To je tko kot bi nazaj v maternico rinu, ali pa v obdobje svetovnih vojn. Dedki že radi kaj povedo, kako je blo...vrnili se pa nikoli nebi. Tukaj v primeru ponovnega naseljevanja bi lahko človek reku, da se kažejo indici samomorilnosti. Tko kot, če bi poskušaj ponovno rodit...brez posledic. Kdo si, upa. Normalen ne, bi rekli. Interes zdrave mentalno fizične populacije v Ukrajini, in vseh okoliških vhodnih držav sigurno ni obisk, ali celo naselitev v to pokrajino duhov...ampak čimbolj proti zahodu, če si pa usmerjen še optimalno kombinacijo življenskega standarda in zdravega okolja...pa si poiščeš hiško v Skandinaviji, lahko tudi samo stanovanje na Islandiji in se odločiš da nikoli ne odplačaš kredita zanj. Pač plačuješ do smrti, za lepše bolj zdravo in varno življenje tebe in tudi tvojih potomcev!
setisfekšn
26. 06. 2019 11.28
+12
Jaz pa čisto razumem ljudi ki so šli živet v crnobil in ppripjat!imajo mir pted nasiljem za ceno sevanja ki morda niti ni tako hudo ogrozujoce!človeški duševni mir in mirno okolje brez nasilja pomeni lahko človeku več kot življenje samo!
PanterTheBlack
25. 06. 2019 19.07
+23
Članek dolg kot slabo leto. Sicer pa priporočam ogled serije Černobil
BobbyP
25. 06. 2019 17.42
+13
"Bombandiranje je bilo neusmiljeno, mir je bil le nekaj ur vsako jutro," je za BBC opisala Maryna. Čestitam avtorici prispevka Anji Kralj za "bombandiranje". Bi pa vseeno predlagal skrajšani tečaj slovenščine. 😒
flojdi
25. 06. 2019 14.24
+37
.mene pa še vedno zanima KAJ se, če še se, dogaja POD tistim Čudovitim sarkofagom odZgoraj
Sputnik
25. 06. 2019 14.34
+6
sevanje razžira vse kar je tam v bližini skupaj s sarkofagom ki ga bo verjetno v kratkem potrebno obnovit. spodaj verjetno vse gnije od sevanja in dobiva nenaravne podobe oz. mutira
Krematorij666
25. 06. 2019 13.27
-27
'Sevanje nas lahko ubije počasi, a na nas ne strelja'...Lost in translation?
Sputnik
25. 06. 2019 14.27
+67
česa ne razumeš? raje so tam in umrejo od sevanja kot da so na območju kjer se streljajo zaradi vojne in živijo v večnem strahu pred letečim plehom. v černobilu noben ne strelja na te ljudi bodo pa umrli od sevanja in to vedo.
Krematorij666
25. 06. 2019 17.34
-27
Ne rabim celega članka za opis...pravim da je naslov neumen.
Sputnik
25. 06. 2019 13.18
+39
baje je tista regija neprimerna za življenje naslednjih 20.000 let sem nekje zasledil. ljudje po 33 letih že hodijo nazaj na to območje....tu se vidi kake živali smo ljudje ki vse probleme rešujemo z vojno
Redžepi
25. 06. 2019 11.32
+22
Idealen kraj za sprostitev naših mesečnikov...
dark horse
25. 06. 2019 10.28
+68
Članek o Černobilu vi pa o Slovenski politiki. Če nimate pojma o čem pisati bolje da se vzdržite komentarjev
Absurdistan
25. 06. 2019 10.52
-10
Ce pa ima nasa politika se vedno komunisticne poteze...
KungFuPanda
25. 06. 2019 13.15
+7
Predvsem s strani desnice še vedno iščejo notranjega sovražnika. Zelo po vzoru komunizma, se strinjam.
ivan res grozni
26. 06. 2019 11.29
+0
Absurdistan: Ne se sekirat. Tudi komunistični SDS bo nekoč izginil iz politike.
dvojnidupe
25. 06. 2019 10.18
+55
24ur, cernobil je jedrska elektrarna, mesto poleg tovarne je Pripyat. Vsaj to bi lahko vedeli
Prekmurec02
25. 06. 2019 11.36
+59
Černobil je mesto na robu izključitvene cone, od elektrarne oddaljeno 25-30 kilometrov. To mesto je bilo v bližini največje, zato so elektrarno poimenovali Černobil. Mesto Pripjat je bilo zgrajeno v času s elektrarno kot delavsko mesto, torej pred gradnjo tovarne ni obstajalo. Zato ni bila elektrarna poimenovana Pripjat.
VECCHIASIGNORA
25. 06. 2019 09.56
+21
Ja itaq, lazje je ziveti z dolgo in tezko boleznijo..na koncu prosis da te ustrelijo. Nekam drugam it zivet pa nima smisla....?
RamzesII
25. 06. 2019 10.13
+3
KungFuPanda
25. 06. 2019 13.19
+25
Ti je veš, kaj delajo, saj nisi na njihovem mestu. Si v relativni varnosti in nimaš pojma, kako se počutijo in kaj preživljajo.
sagesse
25. 06. 2019 09.35
-33
V tele hiške za 3000 eu bi jaz naselil vse slovenske levičarje, kateri obožujejo ruski način življenja. Na kompletnem ruskem ozemlju 70% rusov živi v takih lesenih podrtijah, kateri iščejo možnost, da bi se preselili v evropo. Po neki anketi, katera je zajela 370.000 mladih od 18 do 25 leta si 91% mladih rusov želi zapustiti rusijo, na njihovo mesto, pa bodo naselili slovenske levičarje, kateri bodo doživeli nirvano v nekoč komunističnem raju....
natolcevanjenapolno
25. 06. 2019 09.57
+13
ve se kje je mesto tvojim desničarjem...vedno ste bili na strani poražencev in vedno boste, ker za resne stvari niso dovolj le besede ampak dejanja...
mitschke00
25. 06. 2019 10.14
-34
Potemtakem si ti na strani partizanskih strahopetcev in porazencev, ki so znali osvoboditi le svojo rit, narod pa itak ne. So imeli ja strahopetna dejanja partizančki in levičarji, to pa.
mitschke00
25. 06. 2019 10.17
-33
natolcevanje,desničarjem se mora kip postavit, bolje rečeno Janezu Janši, za njegova junaška dejanja v preteklosti, in za njegovo pokončni drži v sedanjosti in v prihodnosti!!!
sagesse
25. 06. 2019 10.17
-5
Aha, ko ni normalnih argumentov, pa pride prav, 2 svetovna vojna, toda tudi tu, vas je ujela zgodovina, ker dejstva da je sovjetska zveza skupaj z nacistinapadla poljsko, je neizpodbitno dejstvo. Toda kaj se je dogajalo pred 100 leti je nepomembno. Pomembno pa je kako živijo ljudje danes na teh območjih in verjemite, da jim ni lahko. Rusi so razbili pol vzhodne ukrajine, zakar je tudi kriv zahod kajne... Normalno, nekdo pač mora biti kriv.... Rusi imajo od 100 do 300 eu plače, to je pomembno in me kaj se je dogajalo pred 100 leti....
jg57
25. 06. 2019 10.32
-2
KungFuPanda
25. 06. 2019 10.38
+25
Svet ni črno bel, ali bolje rečeno rdeče bel. Ko se enkrat oddaljiš od takega razmišljanja, ugotoviš, da so antikomunisti tako zaerovani v boj proti komunizmu, da se poslužujejo enakih, ali še slabših trikov in da niso nič boljši od komunistov. V svoji veri v iskanju sovražnika v obliki komunista so na las podobni komunistom (tudi oni bi najraje pobili ali izgnali svoje nasprotnike). Jaz ne vidim razlike, razen v obliki družbenega sistema,ki pa sta oba slaba. Antikomunisti se edino tolažite, da je vaš sisem manj slab od komunizma. Mogoče. Ampak kapitalizem v teh obliki dolgoročno ni vzdržen, ker temelji na rasti. Nenehna rast dolgoročno ni vzdržna niti naravna. Prej ali slej se bomo ljudje morali ustaviti in trošiti manj, ne vse več. Zakaj je v izračunih gospodarske rasti všteta tudi sanacija naravnih nesreč? Po eni strani se denar obrača, gradbeništvo ima delo, ljudje trošijo, vendar so naravne nesreče škoda. Torej bi po ekonomskih kazalcih bilo najbolje, da bi v času krize vse popolnoma porušili, da bi imeli gospodarsko rast? Kar hočem povedati je, da je komunitični model popolnoma zgrešen, kapitalistični pa veliko ne zaostaja, pa vendar se ljudje v svojem boju proti komunističnem sovražniku ne sprašujete o usteznosti svojega modela, ker je manj slab od nasprotnega. Čeprav je slab.
CtrlDelete
25. 06. 2019 10.53
+33
Ivana lahko zaliješ z betonskim sarkofagom, pa bo še vedno seval negativo.
KungFuPanda
25. 06. 2019 13.03
+3
Minuse mi dajejo verniki, ki ne dvomijo vase in v svojo vero. Tipičen primer Dunning-Krueger efekta. Motiti se je človeško. Tisti, ki podvomi v svoj prav in ki se sprašuje o pravilnosti svojega prepričanja edini lahko pride do relevantnih zaključkov.
KungFuPanda
25. 06. 2019 13.11
+5
Zato tudi kapitalisti rabijo komuniste. Če jih ne bi bilo, bi se gibanje, kot je, podrlo, saj rabi skupnega sovražnika. Kaj bi kapitalisti brez komunistov? Še posebno v Sloveniji je prisotna predvsem z desne neka tendenca iskanja nekoga, ki kontrolira državo. Ampak, če bi res kotroliral državo, a ne bi zaprl vse medije, ki ne poročajo po njegovi taktirki in ali ne bi zaprl vse, ki nasprotujejo njegovem režimu? Meni se ne zdi logično, da potem lahko pišemo kar želimo, ustanavljamo svoje medije, ki načeloma lahko poročajo o vsem kako želimo in pristransko, kolikor želimo? Le dovolj financ potrebujemo? Kaj ni to kapitalizem?
Peter Selan 1978
25. 06. 2019 14.57
+1
čeprav si ta lev ti dam plus in moj poklon za razmišljanje
mitschke00
25. 06. 2019 15.13
-4
Noben na svetu ne rabi komunistov.Se posebno ne takih, ki prihajajo iz Slovenije. Gibanje bi se podrlo?? Nemčija in Avstrija, ki nista imeli nikoli komunizma.Jima gre res slabo ane??? Pandica, en minus za tvoje razmisljanje
KungFuPanda
26. 06. 2019 09.07
+4
Platna, nisem lev, samo desen nisem. Vem, težko je preseči rdeče belo razmišljanje. Zame je svet rjav, ne bel in rdeč.
KungFuPanda
26. 06. 2019 09.16
+3
mitschke, zdaj, ko si pa dve državi naštel, si me pa čisto sesul... Nemčija praviš? A si v svojem prepričanju tako slep, da se ne pozanimaš, da je Nemčija imela komunizem? Kaj je pa vzhodna Nemčija bila? Sicer pa gledaš predvsem parcialno. Svet se je delil na komuniste in kapitaliste. ZDA je sicer notranje imela nekaj komunistov, ampak njihov vojni stroj se je pa od leta 45 napajal v boju proti komunizmu. Poudarjam, da je zame komunizem popolnoma nesprejemljiv kot oblika sistema, vendar alternative ne vidim v kapitalizmu v trenutni obliki.
KungFuPanda
26. 06. 2019 09.21
+4
Ko bo ljudem bo postalo jasno, da med drugim zemlja ne more zdržati takšnega načina razmišljanja, bo zelo pozno. Ugotoviti moramo, da ne rabimo res vsako leto novega telefona in da ne rabimo en kup krame v obliki plastike, da smo srečni. To bomo ugotovili šele takrat, ko se bomo morali boriti za obstoj, takrat bo pa prepozno.
RamzesII
25. 06. 2019 09.23
-15
Tile turisti se pa ne zavedajo nečesa, tako sevanje je specifično, ker bodo obsevani, ga nesejo s sabo, kaj bo, če ga bodo zaznale naprave kje drugje, težave bodo seveda. Predvidevam, da zaposleni v drugih jedrskih elektrarnah ali okolju kje se detektira sevanje, ne hodijo na take izlete. Ker detektor ne loči kaj je od zunaj, kaj je od znotraj. Na tak način, skoraj v škodo par zaposlenih, so v eni Evropski jedrski elektrarni odkrili da je sevanje s Černobila tudi v Evropi, doseglo Evropski prostor.
KungFuPanda
25. 06. 2019 10.21
+26
Vidim, da nimaš pojma o sevanju. Kako je sevanje specifično? V primerjavi s čim? Sevanja kot takega ne neseš s seboj. Sevajo radioaktivni izotopi, ki razpadajo na manjše atome in razliko v masi oddajajo v obliki energije. Če v telo vneseš (s hrano, dihanjem), potem imaš te izotope v sebi in zato sevaš. Tam so se vsi radioaktivni izotopi že sprali v zemljo oz. na tla. Če ravno s tal ne pobiraš smeti in jih ližeš, ni kaj biti.
antilevi?ar
25. 06. 2019 11.13
+11
Ehh eni še vedno verjamejo v nuke pravljice in o velikem bab bav-u. V naslednjem stavku pa,..tukaj živijo domačini, ki jim prav nič ne manjka, obdelujejo zemljo, živijo brez stresa in,..logično doživljajo visoko starost,..za japonsko velja enako,..dežela z največ zdravih vitalnih 100-letnikov,.pa še ti z območja navečjega bombardiranja med 2. sv vojno.
RamzesII
25. 06. 2019 09.19
-3
"Sevanje nas lahko ubije počasi, a na nas ne strelja ali nas ne bombardira. Bolje je živeti s sevanjem kot z vojno.""Ko enkrat doživiš vojno, sevanje zate ne predstavlja nevarnosti." Zaskrbljujoče je, da ljudje enačijo, kar je tako zelo različno, ne zavedajo se posledic, vojna enkrat mine, se neha, v krajšem roku, sevanje ne, obsevani pa se ne bodo smeli, čeprav bi želeli, se vrniti nazaj. Doživljenjsko bodo morali ostati tukaj, ujeti so, bi lahko rekli. Naboj izstreljen iz strahu, nevednosti jih lahko najde klerkoli, ne le v vojni.
RamzesII
25. 06. 2019 09.19
-26
"Najmočnejše je seveda še vedno sevanje v zgradbah s poškodovanim reaktorjem, ki pa so varno zaprte v sarkofagu" Zgradbe že, ne pa sevanje, to gre skozi sarkofag.
wolfterier
25. 06. 2019 09.25
+33
Sevanje ne gre skozi sarkofag,je pa okolica dovolj kontaminirana,da tam ni varno bivati !
RamzesII
25. 06. 2019 10.14
-15
KungFuPanda
25. 06. 2019 13.32
+13
Sevanje ni fizična stvar? Kje je to dokazano, prosim navedi vir. Sicer pa tvojega stavka ne razumem, vendar se v vsakem primeru motiš. Alfa in beta sevanje so delci in so fizična stvar, saj so delci. Ostalo sevanje je elektromagnetno valovanje in je po moje tudi fizična stvar, saj jo lahko izmeriš, ji določiš energijo, vir in učinke
RamzesII
25. 06. 2019 15.39
-5
Pa ravno elektromagnetno valovanje gre skozi fizične objekte. Če bi ne, potem denimo pri EMP elektronika znotraj stavb ne bi mrknila in bila poškodovana. Določeno sevanje še nekaj več kot si navedel.
RamzesII
25. 06. 2019 09.18
+7
"Pred vojnimi razmerami zbežali v najcenejši kraj v Ukrajini""Sevanje nas lahko ubije počasi, a na nas ne strelja ali nas ne bombardira. Bolje je živeti s sevanjem kot z vojno." Saj razumem ljudi, a se v vsakem primeru igrajo z lastno usodo in usodo svojih potomcev, otrok, ki ne bodo imeli življenja, z lastno karmo. Odgovornost je namreč večja.
RamzesII
25. 06. 2019 09.18
-7
"Turistični obisk Černobila pomeni podobno sevalno obremenitev kot nekaj ur potovanja v letalu" Obremenitev je eno, posledice pa drugo, saj ne gre za isti vrsti sevanja.
RamzesII
25. 06. 2019 09.18
-11
"Vse domače živali so morale ostati tam, saj so se bali, da bi njihovi kožuhi iznesli kontaminacijo." Ostrižene ovce potemtakem niso bile težava.
LazniviZares
25. 06. 2019 09.16
-15
Komunajz arija v vsej svoji bedi.