Klaus je prejel 127 glasov poslancev poslanske zbornice in senata, njegova tekmica Moserova pa le 65. Za izvolitev bi kandidat potreboval večino glasov navzočih poslancev in senatorjev, to je 141. "Upornost nekaterih, razlogi zanjo so verjetno osebne narave, mi jemlje sapo," je po že drugih neuspelih volitvah dejal Klaus.
V Pragi so danes že drugič poskušali izvoliti novega predsednika države. na skupni seji obeh domov češkega parlamenta - poslanske zbornice in senata. Ta bi nasledil dosedanjega predsednika Vaclava Havla, ki je bil na čelo države izvoljen dvakrat zaporedoma, leta 1993 in leta 1998, iz ustavnopravnih razlogov pa ne more tretjič kandidirati.
Brez potrebne večine ne v prvem, ne v drugem krogu
V prvem krogu nihče od treh kandidatov ni dobil absolutne večine. Največ glasov sta dobila Vaclav Klaus in Jaroslava Moserova, ki sta se zato pomerila v drugem krogu. Za Moserovo je glasovalo 43 od 80 senatorjev, ki so se udeležili glasovanja, ter 25 poslancev od 192 navzočih v poslanski zbornici. Za Klausa je medtem glasovalo 32 senatorjev ter 89 poslancev. Za nekdanja premiera, socialdemokrata Zemana pa je glasovalo 78 poslancev in pet senatorjev, zato je Zeman izpadel že v prvem krogu.
V drugem krogu pa ne Klaus ne Moserova nista dobila potrebne večine tako navzočih poslancev kot tudi navzočih senatorjev. Moserova je prejela večino v senatu; zanjo je glasovalo 42 senatorjev, a le 32 poslancev, kar ni bilo dovolj, kajti večino v poslanski zbornici je s 85 glasovi prejel Klaus, za katerega je glasovalo tudi 33 senatorjev.
Vprašljiva prihodnost predsedniških volitev
Za sedaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo, ker tudi na ponovljenih volitvah češki poslanci in senatorji niso izvolili novega predsednika. Stranke se lahko odločijo za še eno ponovitev volitev ali pa s spremembo ustave omogočijo, da predsednika države neposredno volijo češki volivci. Za ustrezne volilne in ustavne spremembe pa bi bilo potrebnih več mesecev, tako da bi prve neposredne volitve lahko potekale šele čez kako leto.
Dosedanjemu predsedniku Havlu mandat poteče 2. februarja, in če dotlej ne bo izvoljen nov predsednik, bosta predsedniške naloge opravljala premier Vladimir Špidla in predsednik poslanske zbornice Lubomir Zaoralek.
