Prestolnica pod vodo
Češka je utrpela “zgolj” 14 smrtnih žrtev poplav, vendar pa so jo poplave prizadele najhuje, škoda na infrastrukturi je največja od vseh prizadetih držav.
V Pragi so od 13. do 16. avgusta veljale izredne razmere, ko je bil center mesta praktično odrezan od sveta, veliko bivalnih sosesk pa je bilo evakuiranih. Navkljub drastičnim varovalnim ukrepom je voda dosegla nekatera najpomembnejša zgodovinska področja prestolnice in jih popolnoma poplavila. Voda je onemogočila tudi transportne zmogljivosti Prage, saj je mnogo postaj podzemne železnice še vedno pod vodo, izven uporabe naj bi bile še vsaj mesec dni, če ne celo dlje.
Poškodbe zgodovinskega starega dela mesta so bile sicer zgolj površinske, pojavila pa so se ugibanja o statični varnosti prizadetih starih hiš. Enako velja za židovsko četrt, potem ko je voda zalila večino kleti hiš. Prebivalci nekaterih četrti Prage se verjetno ne bodo mogli vrniti na svoje domove še vsaj dva tedna.
Škode je za vsaj 300 milijonov evrov
Poplave pa niso prizadele zgolj prestolnice, pač pa tudi mnoga druga mesta na Češkem, slovita Praga pod vodo je zgolj privabila oči svetovne javnosti. Po prvih ocenah češkega premiera Vladimirja Špidle, je voda povzročila vsaj 300 milijonov evrov škode, okoli 220.000 ljudi pa so morali evakuirati. Mnogi so ob povratku lahko zgolj nemo opazovali poškodovane ali celo uničene domove.
Po trenutnih poročilih je voda popolnoma prekrila 30 vasi, v dveh vaseh je obstala zgolj ena hiša. Železniške in cestne povezave so bile ohromljene, preskrba z električno energijo je bila motena, mobilna in fiksna telefonija prav tako. Narasle reke so povzročile nepopravljivo škodo kulturnim in zgodovinskim obličjem po vsej državi, prek pol milijona knjig v knjižnicah je uničenih.
Poplave so poškodovale tudi kemično industrijo, ki predeluje toksične kemikalije in odpadke. Po podatkih češke televizije in Greenpeacea je iz tovarne Spolana, ki je največja kemična tovarna v Neratovicah, v ozračje ušla velika količina klora, ki se je uporabljal pri izdelavi polyvinyl chlorida, bolj znanega kot PVC. Ravno v času pisanja tega članka mediji poročajo o novem uhajanju klora v ozračje in posledično novi evakuaciji okoliških prebivalcev.
Pozitiven dolgoročni vpliv poplav na gospodarstvo?
Kako hudo so poplave prizadele češko gospodarstvo še ni popolnoma jasno, dejstvo pa je, da so bila prizadeta najpomembnejša industrijska središča, kot tudi ogromno kmetijsko pridelovalnih površin. Vpliv na turizem je že moč opaziti, saj je številke kažejo 70 odstotkov manj turistov v Pragi v primerjavi z lanskim avgustom. “Morda zveni cinično, pa vendar bi poplave lahko imele pozitiven učinek na dolgi rok, saj bodo za odpravo posledic poplav podjetja in vlada morala poskrbeti za velike investicije,” je prepričan glavni ekonomist banke CSOB Martin Kupka.
Kdo bo plačal?
Vsekakor posledice poplav obstajajo, vprašanje pa se pojavlja kdo bo plačal za odpravo le-teh. Evropska unija je že obljubila 58 milijonov evrov, obljube od drugod pa so še bolj skromne, kar sili vlado v iskanje sredstev na vseh možnih koncih. Te vključujejo zasebne donatorje, posebne poplavne davščine in tudi državne zadolžne obveznice, katerih možnost izdaje je finančno ministrstvo zaenkrat sicer izključilo. Na lokalni ravni bodo morale oblasti poskrbeti za nove brezdomce, ki si ne morejo privoščiti hipotek ali posojil za izgradnjo novih domov. Predstavnik ministrstva za lokalno samoupravo in razvoj Petr Dimun je napovedal izplačila lokalnim skupnostim za izgradnjo zasilnih bivališč. Vsi tisti, ki so v poplavah izgubili dom pa bodo od države prejeli tudi nekakšno finančno nadomestilo. Minister za okolje Libor Ambrozek je poudaril nujnost določenih zakonodajnih sprememb, ki bi Češko pripravile na morebitne poplave v prihodnosti.
Medtem pa so meteorologi že posvarili pred novim valom deževja v naslednjih dneh, ki bi lahko povzročilo nove poplave, nekatere reke pa že spet počasi naraščajo...