Četrt stoletja po Černobilu

Slovenci smo prvo obvestilo o hudi nesreči v Černobilu prejeli šele tri dni pozneje, in sicer v jutranjih poročilih Radia Ljubljana. Takrat se je radioaktivni oblak že razširil nad Zahodno Evropo. Slovenski strokovnjaki so opravili dodatne kontrolne meritve, ki so pokazale, da pri nas še ni prišlo do povečane radioaktivnosti okolja. Prvo povečanje radioaktivnosti v ozračju in padavinah je bilo izmerjeno 30. aprila zjutraj, četrti dan po eksploziji. Sprožen je bil obširen program meritev radioaktivnega onesnaženja okolja in prehrambne verige.

Moskva je namreč nesrečo priznala šele po treh dneh in še to zato, ker ji je Švedska, ki je zaznala prisotnost radioaktivnega prahu iz smeri Sovjetske zveze, zagrozila s sprožitvijo preplaha pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo.

Kaj je povzročilo nesrečo?

Mnenja o tem, kaj je bilo krivo, da je okoli 4000 ljudi (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije) umrlo za posledicami radioaktivnosti, ki se je sprostila v zrak po močni eksploziji, so različna. Slovenski strokovnjaki menijo, da sta bila vzrok za nesrečo dva dejavnika, in sicer nevarna konstrukcija reaktorja ter slaba varnostna kultura.

Na spletni strani Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Instituta Jožef Stefan (IJŠ) so v analizi jedrske nesreče zapisali, da je bil "neposreden povod za nesrečo zavestno kršenje predpisanih postopkov med preizkušanjem turbogeneratorja".

Kot pojasnjujejo, so černobilsko elektrarno sestavljale štiri enote z reaktorji tipa RBMK, v katerem gorivne elemente hladi voda, moderator (snov, ki omogoča verižno reakcijo) pa je grafit. Voda vre v reaktorju, para se loči od kapljevine v posebni posodi in nato poganja parno turbino. Tak tip reaktorjev so gradili izključno v bivši Sovjetski zvezi. Imeli so veliko pomanjkljivost, in sicer obstajala je možnost, da se je v nekaterih obratovalnih stanjih lahko moč reaktorja nenadzorovano zelo povečala. Reaktorji RBMK tudi nimajo zadrževalnega hrama – posebne tesne zgradbe, ki bi v primeru nesreče preprečila sproščanje radioaktivnih snovi v okolje.

Do nesreče je privedlo testiranje turbogeneratorja, ko so operaterji zavestno kršili predpisane obratovalne postopke in izklopili varovalni sistem, ki bi sicer samodejno ugasnil reaktor, so zapisali na spletni strani Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo IJS. 26. aprila ob 1.23 zjutraj so pripeljali reaktor v prepovedano nestabilno območje. Moč reaktorja se je v nekaj sekundah za stokrat povečala, silovita parna eksplozija je razgnala gorivo in odnesla zaščitni pokrov reaktorja. Sledila je še parna eksplozija preostale vode, ki je vrgla v zrak ostanke goriva. Zaradi prisotnosti zraka se je vnel grafit. Požar, ki je trajal še devet dni, je najbolj prispeval k širjenju radioaktivnih snovi. Strupen oblak radioaktivnih snovi se je razširil nad zahodni del Rusije in Evropo.

V pasu 30 kilometrov okoli elektrarne so evakuirali približno 120.000 prebivalcev. To 30-kilometrsko izključitveno območje je še vedno v veljavi. Pri odpravljanju posledic nesreče je sodelovalo okrog 600.000 ljudi – likvidatorjev. Da bi preprečili širjenje sevanja, so ostanke reaktorja obdali s posebno zgradbo – sarkofagom, ki pa jo je zob časa že dodobra načel, tako da ukrajinske oblasti zbirajo donatorska sredstva, da bi zgradile nov, premični sarkofag, ki bi preprečil uhajanje radioaktivnih snovi. Uradni podatki govorijo o 47 smrtnih žrtvah, ki so umrle neposredno ali kmalu po eksploziji v reaktorju 4.

Kakšne so zdravstvene posledice?

Pri analizi dogajanj pred nesrečo v Černobilu, med njo in po njej so na spletni strani IJŠ zapisali, da je za rakom na ščitnici zbolelo približno 4000 otrok, devet jih je umrlo, ostale so pozdravili. Po oceni bo med skupno 600.000 likvidatorji in prebivalci najbolj kontaminiranih območij umrlo še okrog 4000 ljudi za rakom in levkemijo zaradi sevanja. Za posledicami radioaktivnosti naj bi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umrlo 4000 ljudi, prizadetih pa naj bi jih bilo kar dva in pol milijona. A zdravstvene posledice te nesreče, različne oblike raka, se bodo pojavljale še prihodnja leta, saj gre za zakasnele učinke izpostavljenosti sevanju.

Zaščitni ukrepi v Sloveniji

V Sloveniji ni prišlo do stopnje onesnaženja, ki bi neposredno ogrožala zdravje prebivalstva. Skrb vzbujajoče ni bilo ne uživanje kontaminirane hrane ali pitje deževnice, še manj pa zunanje sevanje. Vse zaščitne ukrepe smo v Sloveniji sprejeli zato, da se na najmanjšo možno mero zmanjša verjetnost kasnejših učinkov, kot so rakasta obolenja in dedne posledice, oziroma da se čim bolj zmanjšajo nepotrebne obremenitve prebivalstva. Tako so prepovedali uporabo sveže deževnice za prehrano in napajanje živine, pašnjo krav mlekaric, uporabo sveže zelenjave in lovljenje parkljastih divjadi. Predpisali so obvezno predelavo oporečnega mleka v mlečne izdelke, uvedli so pregled potnikov in prtljage iz Sovjetske zveze, sprejeli so meje in pogoje uporabnosti kontaminirane hrane in dali praktična priporočila prebivalstvu za zmanjšanje izpostavljenosti sevanju. Večino ukrepov in priporočil so podprli z meritvami.

In kako je danes?

Černobilska elektrarna je danes v celoti zaprta. Zadnji reaktor so ustavili leta 2010. V Rusiji sedaj obratuje še 11 takih reaktorjev. Vsi obratujoči reaktorji RBMK imajo spremenjeno gorivo, tako da je njihova glavna pomanjkljivost odpravljena in se podobna nesreča ne more ponoviti.

Oblasti so območje, ki je bilo do sedaj zaprto, počasi začele odpirati tudi za obiskovalce, saj naj ne bi bilo več nevarnosti škodljivega sevanja. Mesto duhov – Pripjat je mesto zapuščenih živali, divjadi, ki si je v praznih domovih oblikovala svoja začasna prebivališča. So pa mnogi, ki so morali pred četrt stoletja takoj zapustiti svoj dom le s kovčkom najnujnejših stvari, izrazili željo, da bi se na to območje vrnili. Gre predvsem za starejše ljudi, oblasti pa razmišljajo, da bi njihovim željam tudi ugodile.