Po prvem krogu predsedniških volitev v Franciji, je zmagal sedanji predsednik Jacques Chirac, ki je prejel 19,67 odstotkov glasov. Kot je sporočilo francosko notranje ministrstvo, je skrajni desničar Jean-Marie Le Pen zbral 17,02 odstotka glasov in tako prehitel socialista in dosedanjega premiera Lionela Jospina, za katerega je glasovalo le 16,07 odstotkov volilcev.
Jospin, ki je pet let vodil rdeče-zeleno koalicijo, je priznal volilni poraz in napovedal, da se bo umaknil iz političnega življenja. Le Penov uspeh je znak, ki vznemirja Francijo in slabi demokracijo, je dejal. Na sedežu stranke, kjer bodo socialisti danes analizirali vzroke za poraz, sta zavladala jeza in obup.
Le Pen, ki je volilni uspeh praznoval s svojimi privrženci, je dejal, da bo obračunal z neučinkovitostjo vlade. Z vstopom v drugi krog volitev je Le Pen, ki je leta 1995 zbral 15 odstotkov glasov, uresničil pričakovanja, dolga več desetletij. Jean-Marie Le Pen je že na prvi tiskovni konferenci dejal, da bo v primeru, da bo izbran za predsednika države, odprl vprašanje umika Francije iz "maastrichtske Evrope". Le Pen je leta 1992 vodil kampanjo proti uveljavitvi Maastrichtske pogodbe v Franciji, ko so volilci na referendumu z majhno večino potrdili uveljavitev te pogodbe.
Andrej Capuder, nekdanji veleposlanik v Franciji: "Le Penov rezultat ni grožnja demokraciji"
Andrej Capuder, nekdanji veleposlanik Slovenije v Franciji, je dejal, da bodo pravo sliko o politični naravnanosti v Franciji pokazale parlamentarne volitve, ki se bodo zgodile poleti. Kot je dodal, je Le Pena volil predvsem srednji nižji sloj in delavstvo, ki so nezadovoljni s kulturno-civilizacijsko klimo in naveličani občutka stalne nevarnosti, ogroženosti. Volilci so se po njegovem mnenju odločili za tisto stran, ki jim nudi red in zaščito pred nasiljem.
Socialistični vladi po Capudrovem mnenju ne gre očitati, da ni naredila zadosti, je pa vprašanje kdo je nosil stroške uspehov aktualne francoske vlade. Veliki uspeh Le Pena pa tudi ni grožnja demokraciji, Capuder meni, da je potrebno spoštovati odločitev francoskega naroda – ki je narod puntarjev, revolucije, kot pravi nekdanji veleposlanik -, da po štirih letih brcne vladajočo politično garnituro. Gre za lekcijo celotni Evropi, za lekcijo tudi slovenski politiki, ali bo druga politična stran tudi uspešna, pa je potrebno še počakati, pravi Capuder.
Politična fronta proti Le Penu
Le Penov nepričakovan uspeh je v Franciji povzročil politični šok. V Parizu in drugih mestih so se na ulicah zbrali protestniki in skandirali "dol s fašizmom" in "ustavite Le Pena", na transparentih pa je pisalo "sramota za Francijo". V Parizu je prišlo do nasilnih spopadov s policijo. Vodja tujcem sovražne Nacionalne fronte (FN) je tako iz volilne tekme za drugi krog izločil favoriziranega socialističnega predsednika vlade Lionela Jospina. Po javnomnenjskih anketah naj bi sedanji predsednik države Chirac v drugem krogu 5. maja z veliko večino premagal kandidata skrajne desnice Le Pena.
Medtem se oblikuje široka politična fronta proti Le Penu. 73-letni politik je v zgodovini pete republike (od 1958) prvi skrajnodesničarski kandidat, ki se bo potegoval za najvišji položaj v državi. Vladajoči socialisti so napovedali, da bodo v drugem krogu podprli konservativnega Chiraca, da bi mu pomagali nastopiti "proti sovražnosti do tujcev in rasizmu". Zmernejše stranke so izrazile zaskrbljenost in pozivajo volilce, naj v drugem krogu zajezijo skrajno desnico.
Volitve so bile v znamenju doslej najnižje udeležbe. Od okrog 40 milijonov volilcev se volitev ni udeležilo okrog 28,5 odstotka volilnih upravičencev. V prvem krogu je nastopilo 16 kandidatov, na nizko volilno udeležbo pa je vplivalo lepo vreme, šolske počitnice v nekaterih delih Francije in "zakrnelost v politiki", menijo raziskovalci javnega mnenja.
