V času Chiracovega predsednikovanja je na zunanjepolitičnem prizorišču odmevalo leto 2003, ko je Chirac vodil mednarodno nasprotovanje posredovanju ZDA v Iraku, s čimer je sprožil diplomatski spor z Washingtonom, po drugi strani pa pridobil podporo drugih držav. O evropskih državah, ki so takrat podprle invazijo, je februarja 2003 dejal: "Mislim, da so izpustile dobro priložnost, da bi bile tiho. To ni najbolj odgovorno vedenje."
Francoski predsednik Jacques Chirac je po dvanajstih letih vodenje Francije prepustil svojemu nasledniku Nicolasu Sarkozyju. Oblast mu je predal na povsem formalnem in le pol ure trajajočem sestanku v svoji pisarni v Elizejski palači, kjer mu je izročil tudi kode francoskega jedrskega arzenala. Nato je zdaj upokojeni politik ob glasnem aplavzu in vzklikih zapustil Elizejsko palačo, medtem ko mu je naslednik mahal v slovo.
Sarkozyja je v predsedniški položaj uradno posvetil predsednik ustavnega sveta Jean-Louis Debre z besedami: "Od tega dne dalje in skozi ves mandat utelešate Francijo, simbolizirate republiko in predstavljate francosko ljudstvo." Novega predsednika so nato pozdravili z 21 topovskimi streli.
52-letni Sarkozy je zbranim, med katerimi je bila poleg številnih politikov tudi njegova družina, na kratko predstavil vizijo svojega predsednikovanja. Zagotovil je, da Francozov ne bo razočaral. Očrtal je tudi svojo zunanjo politiko, glavna cilja bosta boj proti globalnemu segrevanju in za človejkove pravice.
Sledil je še pregled častne čete, zatem pa se je v skladu s tradicijo odpeljal do Slavoloka zmage, kjer je obiskal grobnico neznanega junaka. Na Elizejskih poljanah pa je položil venec na spomenik Charlesu de Gaullu. Tradicionalen je tudi obisk Nemčije, ki jo za prvo pot v tujino izbere vsak novoizvoljeni francoski predsednik. Sarkozy bo tja odpotoval že popoldne in se še danes vrnil v domovino.
Sarkozy je nato odpotoval v Berlin, kjer se je srečal z nemško kanclerko in trenutno predsedujoči Evropski uniji Angelo Merkel. Njegov prihod so nestrpno pričakovali, saj naj bi novi francoski predsednik odigral ključno vlogo v reševanju krize, v katero je EU zašla po francoski zavrnitvi evropske ustave pred dvema letoma.
Chirac Francoze pozval k enotnosti
Zdaj že nekdanji francoski predsednik Chirac je sinoči še zadnjč nagovoril Francoze in se z besedami, naj ostanejo "enotni in skupaj" tudi v času Sarkozyjevega predsedovanja Nicolasa Sarkozyja, poslovil od sodržavljanov. "Vedno ostanite povezani in skupaj ... združeni imamo vse prednosti, moč in talent, ki jih potrebujemo, da pustimo pečat v tem novem svetu, ki se odpira pred nami," je dejal.
Chirac je še napovedal, da bo predsedniške dolžnosti Sarkozyju predal "s ponosom, da je izpeljal svoje naloge, ter z zaupanjem v prihodnost države". Ob tem je poudaril, da bi morala biti Francija narod enakih možnosti in motor evropskega povezovanja, čeprav so zadnja leta njegovega predsedovanja zaznamovali upori v francoskih predmestjih, kjer živijo predvsem priseljenci, in zavrnitev evropske ustave.
Chirac se bo po uradni predaji predsedniških dolžnosti posvetil "dialogu med kulturami in trajnostnemu razvoju", saj ima izkušnje in "voljo, da se udejstvuje pri razvoju konkretnih projektov v Franciji in po svetu".
Pohvale odhajajočemu predsedniku
Chiracu so ob odhodu številni tuji državniki izrazili spoštovanje. Ruski predsednik Vladimir Putin ga je označil kot enega ključnih arhitektov "velike Evrope" in mu ob tem izrazil hvaležnost zaradi njegove podpore Rusiji pri približevanju Evropi. Britanska kraljica Elizabeta II. je pozdravila pomemben osebni prispevek Chiraca h krepitvi francosko-britanskih odnosov, hkrati pa je Chiracovemu nasledniku Sarkozyju zaželela veliko uspeha. Italijanski premier Romano Prodi pa je poudaril, da je Chirac odigral pomembno vlogo v francoskem in mednarodnem življenju, ter ocenil, da mu Francija veliko dolguje.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.