Čigavi so ocvirki?

Slavonski podjetnik Tomislav Galović, ki je svoj boj za ohranitev avtohtonih hrvaških prehrambenih proizvodov začel že pred dvanajstimi leti, zdaj želi, da bi tudi slavonski ocvirki dobili evropsko potrdilo avtohtonega hrvaškega proizvoda z geografskim poreklom. Človek, ki je tako potrdilo že dobil za salamo kulen, rad pravi, da je bolje, da izumre vas kot pa navade. Vendar pa proizvod, ki si ga Hrvati prisvajajo, po mnenju slovenskih etnologov ni zgolj hrvaški.

Slovenski etnolog Damjan Ovsec pravi, da lahko zaščitiš kar koli. "Lahko zaščitiš bohinjsko mleko in se delaš, da je boljše od ostalih," meni in dodaja, da ocvirke poznajo vsi: "Poznajo jih Bavarci, Francozi, Čehi, Avstrijci ... ne vem, kako jim kaj takega sploh pade na pamet!"

Ovsec tudi pravi, da nam Hrvati ocvirkov niso ukradli, torej jih lahko imajo patentirane: "Očitno nimajo drugega za patentirati kot pa kar ene ocvirke, mi mamo pa kaj boljšega. Kranjska klobasa je vseeno boljša!"

'Ob Piranskem zalivu zdaj še Ocvirkov zaliv?'

Tudi etnolog Janez Bogataj se strinja, da je zgodba pretirana. "Ali si poleg Piranskega delamo še Ocvirkov zaliv?" se sprašuje in pojasnjuje: "Dejstvo je, da ima vsak pravico do zaščite marsičesa, a zaščita ocvirkov se mi zdi popolnoma nesmiselna. Ocvirki niso ne slovenski ne hrvaški, ampak so od povsod, kjer poznajo prašiča. Večina evropskih držav pozna ocvirke – gre za isto jed, isti izdelek, a z različnimi nazivi, ker v različnih državah govorimo različne jezike in znotraj posamezne države različna narečja. Ocvirke poznajo na Hrvaškem, v Srbiji, Franciji, Angliji, Italiji, še celo nekdanji predsednik Bush se je rad pohvalil, da jih včasih je kot prigrizek."

Bogataj meni, da gre pri zaščiti ocvirkov za takšno pretiravanje, kot če bi v neki državi zaščitili prašičjo mast. Po njegovem obstajajo izdelki, ki so vredni zaščite, kot je prekmurska šunka, prekmurska gibanica, kranjska klobasa, kraški pršut, savinjski želodec ... kjer prihaja do lokalnih ali regionalnih specifičnih receptur. V Sloveniji je zaščitenih okoli 30 izdelkov. "Pri kranjski klobasi, na primer, gre za posebno vrsto klobase med vsemi ostalimi, ki je bila poimenovana v prvi polovici 19. stoletja. Ima specifično sestavo, od drugih se razlikuje tudi po aromi, načinu kuhanja, pripravi, serviranju ..." dodaja.

Kakšne so možnosti Hrvatov, da bi ocvirke dejansko zaščitili, Bogataj ne ve, saj proces poteka na dveh ravneh, doma in v okviru Evropske unije. "Enkrat, ko bodo člani EU, imajo več možnosti za zaščito geografskega porekla, tradicionalnega poimenovanja in podobno. Če jim to uspe, smo lahko le veseli in se vprašamo, ali smo mi kaj naredili za zaščito naših ocvirkov. Mislim pa, da bi morali Hrvati premisliti in rajši poiskati v pestri paleti njihove gastronomije izdeke, ki so resnično tipični za njihovo območje," še meni Bogataj.