Čile: Na leto 39 mrtvih v rudnikih

Rudarske nesreče, v katerih rudarji ostanejo ujeti pod zemljo, v Čilu niso prav redke. Po poročanju nekaterih kritičnih medijev gre za posledico brezobzirnega ekonomskega sistema, ki se je le malo spremenil od časov vladavine čilskega diktatorja Augusta Pinocheta.

Baker je čilsko zlato, frekvenca rudarskih nesreč pa je sorazmerna s cenami in dobičkom, ki jih ustvarja kopanje te kovine. Vsako leto v povprečju v rudarskih nesrečah v zasebnih čilskih rudnikih umre 39 rudarjev.

Kadar so cene bakra nizke, levji delež proizvodnje izvedejo multinacionalke, kot so BHP Billiton, Anglo American, Xstrata in čilsko državno podjetje Codelco, saj so dovolj velike, da prenesejo tudi nizke cene.

Kadar so cene bakra visoke, kot je to primer zadnja leta, pa na trg vstopijo tudi manjša podjetja. Špekulativni občasni rudarji, nekateri z nezadostnimi rudarskimi izkušnjami, se podajo v puščavo Atakama in k vznožju Andov. Rudniki, ki so bili dolgo zaprti, se ponovno odprejo, vendar pogosto z enako pomanjkljivimi varnostnimi standardi kot ob zaprtju.

Rudnik v San Joseju, kjer se je pripetila zadnja nesreča, je bil že leta 2007 tako nevaren, da so ga morali zapreti. Vendar ne za dolgo. Nazadnje je ministrstvo za delo pred ''hudimi varnostnimi pomanjkljivostmi'' v tem rudniku posvarilo 30. julija letos. Šest dni kasneje so bili rudarji ujeti skoraj 700 metrov globoko pod zemljo. Zadnjega so rešili danes.

Rudnik v San Joseju je v lasti srednje velikega podjetja San Esteban, ki ga sedaj tožijo družine nekaterih rešenih rudarjev, ki trdijo, da podjetje ni poskrbelo za varnost kljub temu, da so v zadnjih šestih letih v njem umrli trije rudarji in da se je v njem pripetila že vrsta nesreč.

Nekateri prav tako tožijo Sernageomin, državni urad za nadzor nad rudniki, ker je podjetju dovolil ponovno odprtje leta 2008, potem ko so ga leta 2007 zaprli zaradi nesreče s smrtnim izidom.

Ob tokratni nesreči je čilska vlada sicer sporočila, da bo več kot podvojila število rudarskih inšpektorjev v državi, ki naj bi rudnike v povprečju pregledali vsakih osem mesecev. Do zdaj je bilo v okviru Sernageomina zaposlenih le 18 inšpektorjev, ki so nadzirali industrijo, v kateri je zaposlenih 175.000 ljudi.

Poleg tega je čilski predsednik Sebastian Pinera že ustanovil komisijo, ki naj bi preučila varnostne standarde na delovnih mestih po vsej državi. Komisija ima sedaj na voljo 90 dni, da predstavi predloge, ki bi iz Čila naredili za delavce varnejšo državo. Vodjo Sernageomina pa je že odpustil.

Do takrat bo rudarjenje v Čilu še vedno tvegano. V prvih osmih mesecih tega leta je v rudnikih umrlo že 31 rudarjev.