Kljub temu se Nikozija po besedah Papadopulosa zaveda, da uporaba veta za malo državo, kot je Ciper "ne bi bila lahka stvar". Kot je moč slišati od diplomatov v Nikoziji, Ciper od Ankare v zameno za podporo za začetek pogajanj o članstvu v uniji pričakuje priznanje obstoja Cipra. Ankara namreč kot edina država na svetu priznava le severni, turški del otoka, ki ga je leta 1974 zasedla turška vojska, ne pa tudi južnega, grškega dela otoka. Po besedah nekega ciprskega diplomata namreč začetek pristopnih pogajanj s Turčijo "ni mogoč", dokler slednja ne bo priznala ene izmed članic unije.
1. maja letos je v EU skupaj s še devetimi pristopnicami, med njimi Slovenijo, vstopil le južni, mednarodno priznani grški del otoka. Na celotnem otoku so sicer konec aprila pripravili referendum o načrtu za združitev Cipra, ki ga je pripravil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, ki pa so ga potrdili le Ciprski Turki, medtem ko je grška skupnost na otoku glasovala proti.
Grčija pričakuje, da bo Turčija pred vstopom v EU rešila nekatera nerešena vprašanja s sosedami, članicami unije. Tako je grški predsednik Kostis Stefanopulos v nedeljo dejal, da Grčija sicer podpira evropska prizadevanja Turčije, saj je to tudi v njenem interesu, ob tem pa je opozoril, da bo morala Ankara pred vstopom v povezavo rešiti nekatere ozemeljske spore z Grčijo v Egejskem morju ter "izpolniti zahteve glede Cipra".
