FOTO: V Atenah protestniki s seboj prinesli molotovke, policija uporabila solzivec

Grki so se pred odločilnim glasovanjem množično zbrali na ulicah. V Atenah so na protestih izbruhnili tudi nemiri. Protestniki so proti policistom metali molotovke, policisti pa so se odzvali z uporabo solzivca. Protesti so bili sicer večinoma mirni, za nemire je poskrbela manjša skupina, ki se je množici pridružila kasneje, poročajo grški mediji.

Varnost je bila sicer v mestu danes poostrena ves dan, oblasti so razporedile več policistov kot običajno, saj so pričakovali prihod nekaj skrajnejših skupin.

#KLIVE Φωτιά σε βαν τηλεοπτικού συνεργείου τώρα στο Σύνταγμα μεταδίδει ο @jeansouliotis (LIVE) http://t.co/kGQCRhLdmX pic.twitter.com/cytjaFkXKY

— kathimerini.gr (@kathimerini_gr) July 15, 2015

V grškem parlamentu poteka vroča debata o ukrepih, ki jih mora država sprejeti, da bi dobila 86 milijard evrov nove finančne pomoči.

Premier Aleksis Cipras pravi, da v izpogajan dogovor ne verjame, da pa Grkom ne preostane drugega, kot da ga sprejmejo - med drugim nimajo niti denarja za vrnitev na drahmo - se sooča na eni strani z besno javnostjo, ki mu ni odpustila, da je sklical referendum, nato pa zavrnjene ukrepe po pogovorih v Bruslju nadomestil še s hujšimi, na drugi strani pa s precejšnjim razkolom v lastni stranki. Skrajnejše frakcije Sirize se nikakor ne strinjajo z zakonodajo, ki pravzaprav pomeni tudi popravke nekaj zakonov, ki so jih v mesecih, odkar vodijo vlado, predlagali sami.

Kljub temu je pričakovati, da bo zakonodajni paket potrjen, Cipras ima namreč v parlamentu podporo opozicije v kateri – kar nekoliko ironično – sedijo prav predstavniki strank, ki so v preteklosti s svojo politiko Grčiji občutno pomagale tja, kjer je danes. Je pa Cipras poslancem zagrozil, da bo odstopil, če paket ne bo izglasovan, kar bi Grčijo najbrž pahnilo še globlje v krizo.

Kaj bi naj sprejeli?

- Ratificirali bi naj izjavo po vrhu evroobmočja.
- Sprejeli najvišjo stopnjo DDV pri 23 odstotkih za procesirano hrano in restavracije, ter 13-odstotni DDV za svežo hrano, energijo, vodo, hotelske nočitve ter 6-odstotnega za zdravila in knjige.
- Konec 30-odstotnega davčnega popusta za grške otoke.
- Dvig davka na prihodke pravnih oseb na 29 odstotkov (zdaj 26).
- Dvig davka na luksuzne dobrine – drage avtomobile, jahte in bazene.
- Dvig upokojitvene starosti na 67 let in konec predčasnega upokojevanja do leta 2022.

Grki se na ulicah zbirajo že vse od izbruha zadnje krize, torej dni pred referendumom, zdaj tam vztrajajo zaradi dogovora, ki jih po njihovem ponižuje. Olje na ogenj priliva tudi dejstvo, da so banke še naprej zaprte, dvigovanje denarja na bankomatih pa še naprej omejeno. Cipras je medtem narod opozoril, da bodo banke najbrž ostale zaprte vse do ratifikacije sporazuma o dotoku sveže pomoči v Atene, kar pa bi se še znalo zavleči.

Medtem ko razpravljajo Grki, je namreč vroče tudi po Evropi. Francoski parlament je nov paket finančne pomoči potrdil, Španci pa so se odločili, da bodo glasovali šele čez štiri tedne. Medtem se strasti nekoliko umirjajo na Finskem, kjer je bila nastrojenost proti novi pomoči za Grčijo izjemno visoka.

Grški finančni (predlagani) dogovor

Premostitvena sredstva nujna

Medtem se pojavljajo težave pri zagotavljanju premostitvenega posojila Grkom. Evropska komisija je danes predlagala sedem milijard evrov kratkoročne, premostitvene pomoči za Grčijo v prihodnjih treh mesecih iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, je sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.

A takšni rešitvi nasprotuje predvsem Velika Britanija, ki ni članica evroobmočja. Denar bi bil sicer vrnjen takoj, ko bo dogovor z Grčijo dokončno dosežen.

IMF kot rešitev vidi zgolj odpis dolga

Medtem je danes odjeknilo poročilo IMF, ki je nastalo že pred dogovorom v Bruslju, pravi pa, da lahko Grčiji pomaga le odpis dolgov.

V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) so ocenili, da je grški javni dolg nevzdržen. Kot menijo, bo javni dolg v naslednjih dveh letih znašal 200 odstotkov BDP, pa še to, če bo kmalu sprejet dogovor.

''Grški dolg je lahko vzdržen le skozi ukrepe odpisa dolgov, kar je precej več, kot je bila Evropa pripravljena do zdaj upoštevati,'' so še sporočili iz IMF.

V poročilu nadaljujejo, da ne verjamejo, da je Grčija več desetletij sposobna doseganja neprekinjenih proračunskih presežkov v višini 3,5 odstotka BDP. Prav tako menijo, da so napovedane stopnje rasti za grčijo nerealno visoke. Dodali so, da je upravljanje grških bank odgovorno za krizo in da še zdaleč ni rešeno vprašanje.

Poročilo je sicer odjeknilo v času, ko pomeni, da bo Cipras parlament še težje prepričal, da glasuje za paket zakonodaje, ki je potreben za nova posojila.

Stavka javnega sektorja

V Grčiji medtem danes niso le protestirali, ampak tudi stavkali. za to so se odločili nekateri javni uslužbenci, ki se bojijo, da bi jim liberalizacija nekaterih storitev odnesla delo, nasprotujejo pa tudi krčenju dodatkov in omejevanju napredovanja.

Protesti v podporo Grkom so potekali tudi drugod po Evropi, tudi v Sloveniji, kjer sta bili stavbi nemškega veleposlaništva in finančnega ministrstva tudi tarči vandalov, ki so izkazali nasprotovanje slovenski in nemški politiki do Grčije.

V Ljubljani na shodu okoli 50 ljudi izrazilo solidarnost z Grčijo

Na protestu v Ljubljani se je zbralo okoli 50 ljudi, kot je bil slišati ob začetku shoda, pa EU ni več unija suverenih držav, ampak je postala kolonialni protektorat neofašističnih oligarhov, ki je začel odkrito udrihati po pošteno živečih ljudeh. "Kako lahko drugače razumemo ignoranco volje grškega ljudstva, ki je bila izražena na referendumu," se sprašujejo aktivisti.

"Finančna blokada Grčije je orožje, s katerim manipulira Angela Merkel in evropski politični vrh," med drugim menijo predstavniki organizatorjev shoda, ki dodajo: "Če se politiki ne bodo ustavili, bomo državljani Slovenije in aktivisti skupaj z zavezniki vseh držav EU istočasno zahtevali izstop iz EU in ustvarili unijo, ki bo dejansko spoštovala načela in vrednote, ki jih je sprejela."

Grki hitreje do evropskih sredstev

Evropska komisija je sicer danes objavila tudi načrt, kako Grčiji pomagati čim učinkoviteje črpati 35 milijard evrov sredstev EU, ki so zanjo na voljo v evropskem proračunu do leta 2020.

To ni svež denar, temveč gre za privilegirano in prednostno obravnavo Grčije pri črpanju evropskih sredstev, je pojasnila evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu.

Predlog vključuje hitrejšo sprostitev zadnjih petih odstotkov sredstev za Grčijo iz prejšnjega proračunskega okvira za obdobje 2007-2013, pri čemer državi ne bo treba sofinancirati projektov, kot je sicer običaj.

To v praksi pomeni takojšnje povečanje likvidnosti za okoli pol milijarde evrov in dve milijardi evrov prihrankov v grškem proračunu, so izračunali v komisiji.

"Grčija je do zdaj prejela že več mednarodne finančne pomoči, kot je je v okviru Marshallovega načrta po koncu druge svetovne vojne prejela celotna Evropa," pa je ob tem izpostavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.