Šest ur trajajoči delovni dan na plaži pri vasici Porto do Son se je navadno začel okrog pol desetih, ko so prostovoljci nadeli gumijaste škornje, hlače, jakne, rokavice in belo zaščitno obleko. Glave so poleg kapuc varovala zaščitna očala in maske.
Prostovoljci so čistili predvsem drobce nafte s plaže, ki so jih pustili za sabo vojaki in plačanci po grobem in veliko bolj nevarnem čiščenju. Čiščenje obale je zelo zahtevno delo, saj so skafandri, v katere so oblečeni čistilci, gumirani in zato ne dihajo, temperature pa so se celo v tem času povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija. Rokavice se precej hitro zamažejo, zato prostovoljci niso mogli niti jesti in piti sami, delo pa so večinoma opravljali kleče na pesku in skalovju.
Najbolj prizadeti ribiči in tamkajšnje prebivalstvo
Južneje od izlitja je obala nekoliko čistejša, nekoliko bolj severno pa so razmere obupne, saj je skalnata obala popolnoma prekrita z debelo plastjo nafte, v zraku pa je prisoten vonj po nafti, morju, žveplu in mrtvih ribah. Zaradi tega je prepovedan ribolov bliže od 24 milj od obale, zaradi česar so tamkajšnji ribiči zelo prizadeti. Prebivalcem z območja sveže ribe predstavljajo zelo pomemben del njihove prehrane, s prepovedjo ribolova pa lahko dobijo samo še zmrznjene.
