Venezuela ni odplačala posojila, za 1,2 milijarde evrov zlata v prodajo

Vlada Nicolasa Madura je od leta 2014, ko je zaradi padca prihodkov od prodaje nafte začel trpeti venezuelski bolivar, menjavala svoje mednarodne rezerve zlata za denar, piše CNBC.

Presežek od prve tranše bodo nakazali na račun v New Yorku

V zadnjih dveh letih so se začeli soočati s težavami pri poplačevanju posojil in skladno s pogoji, ki so jih leta 2015 sklenili s Citigroupovo Citibank, bi morala Venezuela do 11. marca poplačati za 1,1 milijardo dolarjev (slabo milijardo evrov) dolga. Preostanek dolga naj bi zapadel prihodnje leto.

Citibank zato sedaj namerava prodati zlato, ki je bilo položeno v jamstvo, katerega vrednost je ocenjena na slabih 1,2 milijarde evrov. S tem bodo izterjati prvo tranšo posojila, presežek, okrog 227 milijonov evrov, pa bodo nakazali na bančni račun v New Yorku.

Težave Madurove vlade pri plačevanja posojil so se še nakopičile, potem ko so zoper Venezuelo sankcije uvedle ZDA in nekatere evropske države.

Večina zahodnih držav trdi, da Madurova vnovična izvolitev za predsednika ni bila poštena in je kot legitimnega predsednika Venezuele priznala voditelja opozicije Juana Guaidoja. Slednji je januarja s sklicevanjem na ustavo objavil začasno predsedstvo, a Maduro, ki je Guaidoja označil za ameriško lutko, ohranja oblast nad državnimi organi v Venezueli in ima močno podporo vojske.

Večino Venezuelinih plemenitih kovin hrani Bank of England

Guaido je z ameriško pomočjo sicer prevzel nadzor nad državno naftno družbo PDVSA, vendar je bil njen poskus za 120-dnevni odlog roka za odplačilo prve tranše posojila neuspešen.

Guaido sicer poskuša zamrzniti bančne račune in rezerve zlata v tujini, večina pa ostaja v Bank of England. Konec lanskega leta je centralna banka sicer nemški Deutsche Bank plačala okrog 615 milijonov evrov, da si je povrnila lastništvo nad zlatom, ki so ga v položili kot garancijo. Večina plemenitih kovin tako še naprej ostaja v skrbništvu Bank of England, kljub temu, da je venezuelska centralna banka zahtevala, da jih vrnejo v domovino.

Guaidojeva ekipa naj bi se tudi pripravljala na prestrukturiranje dolga, da bi olajšala plačila in ustavila dejanja posojilodajalcev. Na srečanjih z ameriškimi pravnimi svetovalci naj bi tako razpravljali tudi o ponovnih pogajanjih z imetniki venezuelskih obveznic, pa tudi z rusko in kitajsko vlado ter podjetji, ki jih je prizadel zadnji nacionalizacijski val v Venezueli. Skupni venezuelski dolg naj bi trenutno znašal 200 milijard dolarjev (okrog 176 milijard evrov).