Kot poroča BBC, raziskovalci opozarjajo na drastično zmanjšanje števila rojenih otrok na žensko v svetovnem merilu. Raziskava, objavljena v The Lancet Public Health, je namreč pokazala, da je padec stopnje rodnosti tako drastičen, da skoraj polovici svetovnih držav grozi, da se tam ne rojeva dovolj otrok, da bi ohranili velikost populacije. Družbe bodo tako imele kmalu več starih staršev kot vnukov, kar za države pomeni velike spremembe.
V raziskavi so preučili trende rodnosti v vsaki državi od leta 1950 do leta 2017. V letih 2050 so imele ženske v svojem življenju v povprečju 4.7 otroka, stopnja rodnosti pa se je zdaj v svetovnem merilu v povprečju zmanjšala na 2.4 otroka.
Ampak statistika, kot poudarjajo raziskovalci, nas lahko hitro zavede, saj je treba upoštevati velikanske statistične odklone med državami. Stopnja rodnosti v Nigerji je tako na primer 7.1 otrok na žensko, medtem ko se na Cipru v povprečju rodi en otrok na žensko.
Kot poudarjajo raziskovalci, je to izjemno problematično, saj se populacija prične krčiti, takrat ko stopnja rodnosti pade pod 2.1 otroka na žensko.
V letih 1950, ki ga je študija vzela za izhodišče, ni bila pod tem pragom nobena izmed držav. Strokovnjaki pojasnjujejo, da mora biti za stabilno populacijo stopnja rodnosti 2,1 ker vsi otroci ne preživijo in ker je več možnosti, da se rodijo dečki kot deklice.
Na udaru predvsem Evropa in ZDA
Profesor Christopher Murray, ki je sodeloval pri raziskavi, pojasnjuje, da smo dosegli točko, ko je stopnja rodnosti v polovici svetovnih držav pod ravnjo, ki omogoča ohranjanje populacije in če se bo to nadaljevalo, se bodo populacije v teh državah drastično zmanjšale. Kot je dejal, so rezultati raziskave šokantni tudi za raziskovalce.
Najbolj na udaru so države Evrope, ZDA, Južne Koreje in Avstralije, kjer so stopnje rodnosti najnižje. To avtomatsko ne pomeni, da tudi število prebivalcev pada, vsaj ne še, saj je populacija mešanica stopnje rodnosti, stopnje smrtnosti in migracij.
A Murray pojasnjuje, da bomo kmalu dosegli točko, ko se bodo družbe resno spopadale z upadom prebivalstva. V polovica svetovnih držav se sicer še vedno rojeva dovolj otrok za vzdrževanje populacije, a bolj kot se bodo države ekonomsko razvijale, več držav bo imelo nižjo stopnjo rodnosti.
Padec rodnosti ni povezan z neplodnostjo, ampak je, kot pojasnjujejo raziskovalci povezan s tremi ključnimi dejavniki, in sicer z manjšo smrtnostjo otrok, večjim dostopom do kontracepcije in višjim številom izobraženih in zaposlenih žensk.
Kakšne bodo posledice?
Brez migracij se bodo države s kritično stopnjo rodnosti soočale s staranjem družbe in krčenjem populacije. Kot izpostavlja Dr. George Leeson iz Univerze Oxford, "to ni nujno slabo, če se bo družba znala prilagoditi občutnim demografskim spremembam".
Kot opozarja, se bo morala glede na predvideno starostno shemo po vsej vrjetnosti dvigniti tudi upokojitvena starost, saj bo glede na trende na prebivalce nad starostjo 65 let zelo malo otrok, takšno razmerje pa je težko vzdržno. "Države na udaru bodo morale razmisliti o spodbujanju priseljevanja ali predstaviti politike, s katerimi bodo ženske vzpodbudili, da bi rojevale več otrok," je sklenil Murray.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.