Prvi stalni predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se prav na dan, ko v veljavo stopa Lizbonska pogodba, mudi v Sloveniji. To je njegova druga pot v tujino po imenovanju, za obisk pa se je dogovoril še kot predsednik belgijske vlade.
Tu ga je najprej sprejel premier Borut Pahor, ki je po srečanju dejal, da je danes pomemben dan v zgodovini Evrope. "To ni običajen dan, je zgodovinski dan. Vsi, ki imamo evropske sanje, ta dan pozdravljamo kot prelomen v tem smislu, da Evropa dobiva institucijo, ki jo predstavlja tako navznoter kot navzven. Čeprav so njene kapacitete in pristojnosti omejene v Lizbonski pogodbi, pa je vendarle jasno, da Evropa dobiva svoj obraz," je poudaril.
Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Van Rompuy "absolutno kos" nalogi in da bo znal "počasi počasi" izgraditi novo evropsko institucijo. Zdi se mu tudi pomembno, da je na vrhu Evropskega sveta nekdo, ki ima občutek za socialni dialog in socialna vprašanja.
Van Rompuyja je zatem sprejel še predsednik republike Danilo Türk, ki mu je čestital ob imenovanju.
Lizbonska pogodba stopa v veljavo
Potem ko je še Češka kot zadnja članica ratificirala Lizbonsko pogodbo, ta danes končno stopa v veljavo. Pogodba naj bi predvsem poenostavila delovanje EU in olajšala odločevanje.
Voditelji članic EU so Lizbonsko pogodbo podpisali 13. decembra 2007 v portugalski prestolnici, nato pa je stekel postopek ratifikacije v vseh državah, ki se je po zapletih zlasti na Irskem in Češkem zaključil v začetku novembra letos.
Nova evropska pogodba je sicer nastala na pogorišču evropske ustave, ki naj bi zagotovila institucionalno prenovo EU, a so jo leta 2005 na referendumih zavrnili Francozi in Nizozemci. Lizbonska pogodba spreminja in dopolnjuje obstoječe temeljne pogodbe EU, katerih prenova je bila potrebna v luči novih svetovnih izzivov ter spričo povečanja števila članic Unije.
Dva nova položaja
Pogodba s ciljem olajšanja odločitev in krepitve vloge EU v svetu uvaja dva nova vodilna položaja – prvega stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko oziroma zunanjega ministra EU. Evropski voditelji so sredi novembra na ta položaja imenovali Belgijca Hermana Van Rompuyja in Britanko Catherine Ashton. Za oba je bil danes prvi delovni dan, čeprav bo Van Rompuy položaj uradno prevzel šele 1. januarja. Dejal je, da ga bodo pri njegovem delu vodila načela "dialog, enotnost in akcija".
750 poslancev v parlamentu
Z novo pogodbo EU dobiva enotno pravno entiteto, Evropski svet in Evropska centralna banka pa bosta postala uradni instituciji, tako da bo teh po novem sedem.
Okrepila se bo vloga Evropskega parlamenta, ki bo imel poslej 750 poslancev in predsednika, med državami, ki pridobivajo poslanska mesta, pa je tudi Slovenija z enim poslancem več. Z novo pogodbo se sicer povečuje število področij, na katerih mora akt, ki ga predlaga Evropska komisija, odobriti Evropski parlament.
Lizbonska pogodba pa vsebuje tudi klavzulo o izstopu, ki državam članicam omogoča, da legalno in formalno končajo članstvo v EU, ter krepi vlogo nacionalnih parlamentov glede evropskih zadev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.