Okoli 250 protestnikov ohromilo promet pred parlamentom in blokiralo vhod vanj

V maroškem Marakešu so predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v uvodnem nagovoru poudaril, da je "ta trenutek navdihujoč rezultat bolečih prizadevanj". Predstavnikom držav je dejal, da so v Marakešu zato, ker priznavajo pomen tega dogovora kot načrta za preprečevanje trpljenja in kaosa ter za zagotovitev sodelovanja, ki bo koristilo vsem.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je osebno udeležila konference v Marakešu, pa je poudarila, da je probleme, kakršen so migracije, mogoče reševati le z mednarodnim sodelovanjem, ne pa vsaka država po svoje. Vprašanja migracij je treba pravno urediti, naše državljane pa zaščititi z bojem proti nezakonitim migracijam, je dejala. 

Merklova je tudi ocenila, da gre pri nasprotovanjih, ki smo jim bili priča pred sklenitvijo tega dogovora, za poskus nasprotovanja mednarodnemu reševanju kriz. Nezakonite migracije po eni strani res vzbujajo velike strahove, ki jih zdaj nasprotniki tega dogovora izkoriščajo za širjenje lažnih informacij, je dejala. "A v bistvu gre pri tem nasprotovanju dogovoru in njegovemu pomenu za nasprotovanje načelu multilateralnega sodelovanja," je poudarila nemška kanclerka.

Izpostavila je še, da ta dogovor predstavlja mejnik v iskanju rešitev na problem migracij v svetu. Po njenih besedah krepi boj proti nezakonitim migracijam in tihotapljenju ljudi. Po drugi strani pa so migracije povsem normalne, "in če so legalne, toliko bolje", je dejala in dodala, da Nemčija na ta način dobiva tudi potrebno delovno silo.

Čurin: Dogovor ne bo v nikakršni meri vplival na zakonodajo nacionalnih zakonodaj, vsaj v evropskih državah

K dogovoru je pristopila tudi Slovenija, ki jo na konferenci zastopa državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin. Po njegovih besedah dogovor vsebuje priporočila za oblikovanje nacionalnih politik na področju migracij. Da okoli 40 držav k njemu ni pristopilo, pa ne pomeni nič drastičnega. "Dogovor je nek okvir, ki daje napotke, priporočila, kako bo oblikovati nacionalne politike na področju migracij. V veliki meri pa evropske politike in evropske zakonodaje že upoštevajo standarde, ki so zavedeni v tem dogovoru," je povedal. 

Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, migrantov in skupnosti, ki jih gostijo. Julija ga je podprlo vseh 193 članic ZN, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile že decembra lani. K dogovoru med drugim danes po napovedih niso pristopile Avstrija, Češka, Latvija, Poljska in Madžarska. Kot razloge za umik so navedli predvsem to, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije ter posega v suverenost držav pri migracijski politiki. Dogovor bo 19. decembra z resolucijo potrjen še na Generalni skupščini ZN.

Tudi večina držav, med drugim slovenske sosednje države Avstrija, Madžarska in Italija, ki niso pristopile, imajo iztočnice iz dogovora oblikovane že v okviru evropske zakonodaje, je odgovoril na vprašanje, kaj to, da več držav ni pristopilo, pomeni za Slovenijo. "Kot pravim, dogovor ne bo v nikakršni meri vplival na zakonodajo nacionalnih zakonodaj, vsaj v evropskih državah," je pojasnil.

Dogovor je po Čurinovih besedah posledica obširnih in kompleksih pogajanj med več kot 180 državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo. Sicer ni popoln dokument, je pa dober kompromis, katerega ključni namen je predvsem okrepiti mednarodno sodelovanje glede vseh vidikov migracij, je še povedal.

"Dogovor je sprejet s soglasjem, kar je dobra podlaga za mednarodno sodelovanje, ki je več kot potrebno, če želimo celostno in učinkovito pristopiti k migracijski problematiki," je še izpostavil. To je pomembno pri odpravljanju vzrokov migracij, preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi ter upravljanja varnih in zakonitih migracij skladno z nacionalno zakonodajo, je dejal.

Slovenija je pri pristopu "izrecno upoštevala načela, kot so spoštovanje suverenosti držav, da si same določijo nacionalno politiko in zakonodajo, povezano s problematiko migracij, razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter omogočanje prisilnega vračanja, če prostovoljno ni izvedljivo," je še poudaril Čurin.

Protestniki pred parlamentom ohromili promet

Na ljubljanskem Trgu republike so potekali protesti, ki so ohromili promet pred državnim zborom, protestniki so blokirali tudi vhod v parlament, Po ocenah se je zbralo skupno med 200 in 250 ljudi, je pa njihovo število težko oceniti. 

Sodeč po transparentih so se zbrali tako nasprotniki dogovora ZN o migracijah, ki so ga sprejeli v maroškem Marakešu, kot tudi protestniki po vzoru rumenih jopičev v Franciji.

Eden od protestnikov, ki se je predstavil kot član Odbora za demokracijo in enake možnosti, je pojasnil, da se borijo za to, "da bi imeli vsaj približno enake možnosti na volitvah, da je slišan glas malega človeka. Smo v solidarnosti tudi s protestniki po Evropi, ki imajo podobne težave - njihov glas v uradnih inštitucijah ni slišan". "Tudi v Franciji niso samo protesti proti dvigu davkov zoper gorivo, ampak je kopica vzrokov, zakaj je temu tako. Fronta za narodno suverenost in osvoboditev družbe pa zajema vse politične barve in stranke," je pojasnil.

Zatrdil je tudi, da ne ustavljajo prometa. "Vem pa, da so bili pozivi, naj se izvede spontani protest na malce drugačen način in ne le z izjavami. Protestiramo že dlje časa, pa nimamo pravega sogovornika pri nobeni inštituciji," je pojasnil. Kot je ocenil, se je na protestu, ki da ga je organiziralo gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije, zbralo okoli 300 ljudi.

Med protestniki pred državnim zborom, ki nasprotujejo podpisu dogovora ZN o migracijah, je tudi Vili Kovačič. Kot je povedal, protestirajo zaradi dogovora, a tudi zaradi drugih problemov, med katerimi je izpostavil demokracije in volitve. "Štiri predsednike sem v pismu pozval, naj resno vzamejo odločitev ustavnega sodišča, ki je določilo, da je treba narediti sanacijo demokratičnih standardov, zakonov o demokraciji in volitvah. Dalo je rok eno leto, a od takrat se še nihče v parlamenti ni dotaknil te teme. Rok bo potekel 15. januarja," je dejal.

"Najprej moramo vzpostaviti nazaj nacionalno suverenost te države in nato preko nje osvajati ta liberalizacijski element te družbe, da ljudje postanejo svobodni, da lahko odločajo o pomembnih vprašanjih z lastno voljo. Zdaj temu ni tako, volja ljudi se prezira, referendumska določila se prezirajo, 99 odstotkov ljudi je preziranih," je izpostavil član Odbora za demokracijo Gašper Ferjan.

"Naše zahteve so, da se uredi referendumsko in volilno zakonodajo. Predsednika države Boruta Pahorja sem opozoril, da če se sama država ne bo reorganizirala, bodo nastale alternativne inštitucije," je dodal.

Da gre za veleizdajo, pa so nekateri protestniki ocenili to, da je Slovenija podpisala dogovor ZN o migracijah. "Tega se zavedajo tudi najvišji politiki, ki so stisnili rep med noge in podpis deklaracije zaupali nepomembnemu državnemu uradniku. Če želite, da Marakeška deklaracija postane del slovenskega pravnega reda, bi moral to ratificirati državni zbor. Te ratifikacije ne bo, ker bi bilo mogoče pred drugim branjem vložiti pobudo za referendum," meni Bernard Brščič, ki kljub drugačnim dejstvom vztraja, da gre pri dogovoru za mednarodno pogodbo, ki ne bo ratificirana, bo pa imela pravne posledice.

"Gre za strahopetje slovenske vlade. Če bi bil predsednik vlade mož, bi se sam odpravil v Marakeš in podpisal veleizdajo," je dejal Brščič. Pritegnili so mu tudi drugi protestniki, ki so bili kritični do politike in medijev.

Ob 12. so bili na trgu tudi predstavniki sindikatov, ki so z mirno manifestacijo opozorili, da so tudi delavske pravice sestavni del človekovih pravic, nato pa jih je sprejel predsednik DZ Dejan Židan.

Pahor: Varnost zaradi pristopa k marakeški deklaraciji ni in ne bo ogrožena

Na današnji podpis globalnega sporazuma o migracijah so se vnovič odzvali najvišji predstavniki slovenske politike. Predsednik republike Borut Pahor je po tradicionalnem srečanju štirih predsednikov - predsednika DZ, vlade in državnega sveta - vnovič poudaril pomen pristopa k marakeški deklaraciji za Slovenijo. Pahor je prepričan, da varnost zaradi pristopa k marakeški deklaraciji ni in ne bo ogrožena. V izjavi za medije je še pojasnil, da so se v pogovoru strinjali, da je Slovenija majhna, a ima zelo pomemben geopolitičen položaj.

Slovenija po njegovih besedah spada med države, ki niso pomembne velesile, zato je za nas multilateralizem tako zelo pomemben. Tudi zaradi tega je Slovenija pristopila k svežnju usmeritev, kot bi po njegovih navedbah morali imenovati omenjeni dokument. Če namreč ne bo skupnega dogovora, bodo tiste države, ki so manj močne, "prve žrtve tudi takih varnostnih komplikacij, ne samo humanitarnih", je posvaril Pahor.

Tonin vnovič izrazil nasprotovanje dogovoru

Predsednik NSi Matej Tonin je danes dejal, da v stranki obžalujejo, da se je konference v Marakešu, kjer so danes potrdili dogovor o migracijah, udeležila tudi slovenska delegacija. Znova je izrazil nasprotovanje dogovoru. Ta dogovor namreč po njegovih besedah "precej agresivno promovira multikulturalizem, kjer se zdi da bi se morali skoraj mi prilagajati tistim, ki prihajajo k nam, in ne obratno," je Tonin povedal v izjavi za medije.

V dogovoru so številni napotki, ki priporočajo, kako je treba kulturo in vse običaje tistih, ki prihajajo k nam, spoštovati, je povedal. "V NSi pa vendarle menimo, da so se gostje v naši hiši dolžni prilagoditi našim običajem, navadam in tudi podrediti našim zakonom in ustavi," je pojasnil. Poleg tega je za NSi problematično, da dogovor "briše zelo jasno mejo med legalnimi in ilegalnimi migracijami". Kot je povedal Tonin, je slovenska zakonodaja jasna, da je treba vse, ki v državo vstopajo ilegalno, pridržati, preveriti njihovo identiteto in v nadaljevanju tudi ustrezno ukrepati.

Unicef: Zgodovinski dosežek

Današnje sprejetje Globalnega dogovora OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je zgodovinski dosežek tako za otroke migrante kot tudi države, so sporočili iz Unicefa.

"Otroci so prvič postavljeni v središče upravljanja migracij. Dogovor predstavlja ključno orodje za boljše izpolnjevanje obstoječih zakonskih obveznosti držav za zaščito, vključevanje in opolnomočenje vseh otrok, ne da bi državam nalagal nove obveznosti. Prav tako omogoča milijonom otrok in mladih na begu možnost, da uresničijo svoj potencial," so zapisali.

Z uresničevanjem ukrepov, predlaganih v dogovoru, bodo države po njihovem mnenju lahko bolje naslavljale vzroke, zaradi katerih otroci bežijo iz svojih domov, jim omogočile boljši dostop do izobraževanja in zdravstvenih storitev ter nudile boljšo zaščito pred izkoriščanjem in nasiljem. Obenem bodo lahko države bolj učinkovite pri ohranjanju enotnosti družin, reševanju ksenofobije in diskriminacije.

Podrobnosti o dogovoru in glavne točke si lahko preberete tukaj.