Senator John McCain je v torek potrdil vlogo favorita med republikanskimi predsedniškimi kandidati, demokrata Barack Obama in Hillary Clinton pa sta si na strankarskih volitvah in zborovanjih razdelila zmago. Glavna novica je, da tako imenovani "super torek" z volitvami v več kot 20 državah, kljub vsem napovedim, ni rešil ničesar.
Republikanci so se v torek potegovali za skupaj 1023 delegatov, za osvojitev nominacije pa jih potrebujejo 1191. Demokrati so v torek delili 1681 delegatov, za končno zmago pa jih je potrebnih 2025. Delegatske glasove bodo še nekaj časa seštevali, vendar pa jih nobeden od republikanskih in demokratskih kandidatov še nima dovolj za razglasitev zmage.
Med republikanci, ki delegate za konvencijo delijo po večinskem načelu, je v krepkem vodstvu McCain, Clintonova pa rahlo vodi pred Obamo, saj demokrati delegate delijo proporcionalno.
McCain na dobri poti k nominaciji
McCain je v torek nanizal zmage v New Yorku, Kaliforniji, Missouriju, New Jerseyju, Arizoni, Oklahomi, Delawareu, Connecticutu in Illinoisu, večinoma torej v tradicionalno bolj demokratskih državah, ki na splošnih volitvah verjetno ne bodo volile za republikanca.
Na jugu se je dobro obnesel nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee, ki je razen v svoji domači državi zmagal še v Zahodni Virginiji, Tennesseeju, Georgiji in Alabami. Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney je slavil doma ter v Utahu, Montani, Koloradu, Minnesoti in Severni Dakoti. Rezultate so izjemno počasi ugotavljali na Aljaski.
Za republikanske volivce je najpomembnejše vprašanje gospodarstvo, sledita pa vojna v Iraku in nezakonito priseljevanje. Vzporedne ankete so pokazale, da McCain še ni prepričal konservativne baze v stranki, ki je svoje glasove v torek delila med Huckabeeja in Romneyja. V primeru, da bo osvojil nominacijo stranke, si bo moral McCain za podpredsedniškega kandidata izbrati nekoga, ki bo pomiril skrajno desnico v stranki.
Hillary Clinton uspešna, vendar ...
Clintonova je na tako imenovani "super torek", ko so demokrati volili v 22 državah in Ameriški Samoi, zmagovala v tako imenovanih "modrih" državah, ki ponavadi na splošnih volitvah tako ali tako volijo za demokrate, Obama pa je nizal zmage v tradicionalno republikanskih državah, čeprav to ni nobeno zagotovilo, da bo tako tudi na splošnih volitvah. Senatorka je zmagala v pomembnejših državah glede števila delegatskih glasov, Obama pa je nanizal večje število zmag.
Clintonova je zmagala v New Yorku, Kaliforniji, Massachusettsu, Arizoni, New Jerseyju, Arkansasu, Tennesseeju in Oklahomi. Obama pa je zmagal v Illinoisu, Georgiji, Delawareu, Alabami, Severni Dakoti, Connecticutu, Minnesoti, Idahu, Coloradu, Kansasu, Missouriju, Utahu in Aljaski. Glasove so preštevali še v Novi Mehiki, kjer je bil izid po 30 odstotkih preštetih glasov izenačen.
Za Clintonovo je najbolj sladka zmaga v Massachusettsu, kjer so Obamo podprli senatorja John Kerry, Edward Kennedy in guverner Deval Patrick. Obama je v Kaliforniji dobil podporo članice družine Kennedy, prve dame države Marie Shriver, in tudi to ni pomagalo. Se pa lahko veseli tesne, vendar pomembne zmage v Missouriju.
Obama zmanjšuje zaostanek
Kljub temu so vzporedne ankete pokazale, da Obama zmanjšuje razliko za Clintonovo pri glasovih belcev, ki so ga v Kaliforniji celo podprli s tesno večino, vendar je Clintonova zmagala zaradi podpore volivcev azijskega in latinsko-ameriškega izvora, ki imajo težave podpreti temnopoltega kandidata. Obama ima ogromno podporo med temnopoltimi Američani in med mladimi. Zanj večinoma volijo premožnejši demokrati in prebivalci mest.
Clintonova pa zmaguje na podeželju in med revnejšimi ter seveda ženskami, ki predstavljajo večino demokratskih volivcev. Za demokratske volivce je najbolj pomembno gospodarstvo, za katerega 90 odstotkov med njimi meni, da je zanič, sledi vojna v Iraku in zdravstvo.
Najbolj pomembna lastnost kandidata je zanje sposobnost zagotoviti spremembe. Kar 72 odstotkov podpornikov Obame bi podprlo tudi Clintonovo, enako pa bi storilo 71 odstotkov podpornikov Clintonove.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.