Bodoči ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo CBS news izjavil, da bo takoj po prisegi deportiral približno dva do tri milijone nezakonitih priseljencev.
To so prve napovedi bodočega predsednika ZDA, da bo vztrajal pri politiki, ki jo je začrtal že med kampanjo, da bo zaustavil nezakonito priseljevanje v ZDA in obračunal z nezakonitimi priseljenci.
"Kar bomo naredili, je, da bomo ljudi, ki so kriminalci in ki imajo kazenske kartoteke, člane tolp, preprodajalce drog, pri čemer je teh ljudi veliko, morda dva milijona, lahko da tudi tri milijone, te ljudi bomo poslali ven iz naše države ali pa jih bomo zaprli," je dejal. "Vsekakor jih bomo bomo poslali iz naše države, ker so tu nezakonito," je dodal v pogovoru, ki bo v celoti objavljen nocoj v oddaji "60 minutes", izvlečki pa so že objavljeni na spletni strani CBS news.
Dejal je še, da bo zavaroval mejo in da bodo potem pristojni uradniki odločali, kdo od nezakonitih prišlekov bo ostal v ZDA. "Ko bo meja zavarovana in ko se bodo zadeve začele normalizirati, se bomo začeli odločati glede teh ljudi, o katerih je govora. In gre za grozne ljudi. To so grozni ljudje, ampak bomo se odločili glede tega," je dejal.
"Ampak preden se bomo odločali o tem ... zelo je pomembno, da bomo zavarovali našo mejo," je še izjavil, potem pa na vprašanje, ali bo res uresničil napovedi o postavitvi zidu na meji z Mehiko odgovoril: "Da."
Pojasnil je še, da bi bil ta zid, ki je bil ena osrednjih točk njegove predvolilne kampanje, lahko deloma grajen kot zid, deloma pa tudi kot ograja. "Na določenih območjih je zid zagotovo primernejši," je dejal. "Sem zelo dober pri tem, to je gradbeništvo," je še dejal Trump, ki je sicer svoje bogastvo dobil tudi s svojimi gradbenimi podvigi in investicijami.
'Tisti, ki jih skrbi Trumpova politika, naj se pomirijo'
Pred tem pa je vodja republikancev v ameriškem kongresu in predsednik predstavniškega doma Paul Ryan v pogovoru za ameriško televizijo CNN zagotovil, da bo bodoča vlada pod Donaldom Trumpom delovala v dobro vseh Američanov in da se ni treba nikomur bati.
Ryan je dejal, da so bile ZDA že od nekdaj država integracije in da bo to tudi za vedno ostala. Američani, ki jih skrbi Trumpova politika, pa "naj se pomirijo".
Ryan je še poudaril, da bodo zdravstveno reformo ameriškega predsednika Baracka Obame razveljavili. Vpeljali bodo nove reforme, ki pa bodo vsebovale tudi nekaj delov t. i. Obamacare. Dodal je še, da razveljavitev reforme ni nekaj novega in je bila predvidena že v naprej.
Trump je že tekom predvolilne kampanje zagovarjal ukinitev splošnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je uvedel sedanji predsednik Barack Obama oz. t. i. Obamacare. Trump je dodal, da bi moral vladati prosti trg, prispevki za zavarovanje pa bi lahko bili odšteti pri davkih.
Ryan se je sicer v predvolilni kampanji precej oddaljil od Trumpa. Svojim kolegom je dejal, da ga ne bo več zagovarjal ali imel z njim skupnih nastopov. Vseeno pa se je še naprej zavzemal za ohranitev republikanske večine v predstavniškem domu kongresa, saj bi s tem dosegel protiutež, v kolikor bi zmagala demokratka Hillary Clinton.
Svoje mnenje o bodočem predsedniku pa je spremenil dan po izvolitvi, ko je v prvi izjavi po srečanju s Trumpom dejal, da so imeli odlične pogovore o sodelovanju pri tranziciji.
Nadaljujejo se protesti
Medtem se nadaljujejo protesti proti izvoljenemu predsedniku. Potem ko so se pretekli razrasli v izgrede, so zadnji potekali mirno. V New Yorku se je zbralo okoli 2.000 protestnikov, ki so kričali, da Trump ni njihov predsednik.
V soboto je od Union Squara na Manhattnu po 5. aveniji šlo na sever proti Centralnemu Parku oziroma Trumpovi stolpnici več tisoč ljudi. Pohod se je začel sredi dneva in protest se je nadaljeval do poznega večera. Policisti so bili tokrat dobro organizirani in so 5. avenijo okrog Trumpovega domovanja ohranili večinoma odprto za reševalna vozila, protestnike pa so z barikadami držali na pločnikih in jih usmerjali po ulicah.
Med prvimi, ki se jim je uspelo prebiti do Trumpove stolpnice, je bil znani levičarski filmar Michael Moore, ki je prišel do vhoda Trumpove stolpnice in zahteval srečanje z novoizvoljenim predsednikom. Varnostniki so mu to preprečili, malce kasneje pa so spustili skozi vodjo britanske kampanje za brexit Nigela Faraga.
Poleg New Yorka so v soboto protesti potekali tudi v Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, Iowa Cityju, Detroitu, Minneapolisu, Kansas Cityju in drugje. Celo v prestolnici Mehike, Ciudadu de Mexicu.
A Trump, ki je vodil ostro kampanjo, je zdaj umiril svojo retoriko, v določenih točkah pa celo povsem spremenil svoje mnenje. Zdravstveno reformo aktualnega predsednika Baracka Obame je označil za katastrofo in da jo bo zagotovo ukinil, po njunem prvem skupnem srečanju pa je Trump sporočil, da bo razmislil in pustil določene ključne točke zakonodaje v veljavi. Trump bo prisegel 20. januarja.
Trump in Nato
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA opozoril, da sredi zapletenega mednarodnega položaja in varnostnih vprašanj "odhajanje na svoje ni ena od možnosti". "Smo pred največjimi varnostnimi izzivi naše generacije," je v dejal v prispevku za britanski Observer.
Trump je med predvolilno kampanjo pod vprašaj postavil trdnost zavezništva in med drugim menil, da bi morale zaveznice - "za katere ljudje v ZDA še slišali niso" - za vojaško pomoč ZDA najprej poravnati svoje finančne obveznosti.
Po izvolitvi sicer še ni povedal, kakšna bo njegova politika glede Nata, a so njegove napovedi, ki bi zamajale temelje organizacije kolektivne obrambe, zbudile veliko nelagodja med evropskimi zaveznicami. Zdaj po njegovi izvolitvi pa še posebej in danes se bodo tudi na to temo v Bruslju sestali zunanji ministri EU.
Pri uporabi Twitterja se bo držal nazaj
"Je moderen način komunikacije. To ne bi smelo biti nekaj, česar bi se morali sramovati," je o Twitterju Trump povedal v intervjuju za ameriško televizijo CBS. Je pa dodal, da bo Twitter po prevzemu predsedniške vloge uporabljal zelo zadržano.
Trump je tekom predsedniške kampanje pogosto tvital, tudi sredi noči, in si na ta račun prislužil kar nekaj kritik. Njegovi spontani tviti so mu povzročili kar nekaj preglavic. So ga pa njegovi svetovalci nazadnje le prepričali, da vsaj zadnji dan volilne kampanje ni tvital.
V intervjuju je Trump še priznal, da so družbena omrežja zagotovo pripomogla k zmagi. Navedel je vsoto denarja, ki so ga v okviru kampanje demokratke Hillarry Clinton zapravili za video oglase in dodal, da imajo družbena omrežja več moči.
Clintonova za poraz okrivila direktorja FBI
Hillary Clinton je za poraz na ameriških volitvah okrivila direktorja agencije FBI Jamesa Comeya, ki je v ključnih fazah kampanje napovedal novo preiskavo zaradi spletne pošte, ki se je, ko je bila zunanja ministrica, znašla na njenih zasebnih strežnikih.
Demokratska kandidatka se je o tem pogovarjala z glavnimi donatorji stranke prek telefona, posnetek pa je zdaj pricurljal v javnost.
''Veliko je razlogov, zakaj volitve kot so, niso uspešne. Ampak naša analiza kaže, da je Comeyevo pismo, ki je dvignilo nesmiselne dvome, ustavilo naš trenutek. Padli smo in nato smo morali močno pritisniti, da smo bili v prednosti,'' je, kot navaja BBC, dejala po telefonu. Comey je nato le dva dni pred volitvami sicer sporočil, da v preiskavi niso našli ničesar, kar bi kazalo na kaznivo dejanje.
Po porazu se Clintonova sicer izogiba javnosti.
Drugi analitiki, med njimi tudi slovenski filozof Slavoj Žižek, pa menijo, da je Clintonova izgubila iz drugih razlogov, na čelu s tem, da ni šla dovolj v levo oziroma ni upoštevala belih pripadnikov delavskega razreda, ki so zahtevali spremembe in ki menijo, da bodo do njih prišli s Trumpom. Ped volitvami je veljalo, da je v krizi republikanska stranka, vendar ima ta stranka sedaj v Washingtonu popolno oblast.
Prerazporejanje se je začelo znotraj demokratske stranke, ki je s Clintonovo vztrajala na politični sredini. Ta je bila zanje recept za zmago leta 1992 in 1996, ko je zmagal Bill Clinton, ter 2008 in 2012, ko je zmagal Barack Obama. Kot možna nova voditelja stranke se sedaj kažeta senatorja Bernard Sanders in Elizabeth Warren.
KOMENTARJI (1951)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.