FOTO: 'Človek izriva in zastruplja ostale prebivalce planeta.' Od leta 1970 smo iztrebili 60 odstotkov živali

Po zadnjem objavljenem poročilu, ki ga na vsaki dve leti pripravita Svetovni sklad za divjino (WWF) in dobrodelna ustanova Zoološka družba Londona, projekcije kažejo, da bo čez štiri leta kar dve tretjini manj prostoživečih živali na planetu, kot jih je bilo leta 1970. Gre za najhujše množično izumiranje živalskih vrst po izumrtju dinozavrov pred 66 milijoni let, pravijo. V povprečju skupno število vretenčarjev, torej rib, ptic, dvoživk, plazilcev in sesalcev, letno upade za dva odstotka. Človek si je že dolgo nazaj prilastil planet, a ti podatki kažejo, za kako izjemno neuspešnega gospodarja gre. Samo eno možnost imamo. “Če jo zapravimo, kar jo očitno tudi bomo, bo konec z nami,” pravi Martin Taylor, znanstvenik in predstavnik organizacije, ki je objavila to žalostno poročilo.

Seveda je kriv človek, a to nikogar več ne briga

“To je definitivno posledica človeka. Zakuhali smo si šesto svetovno množično izumiranje v vsej zgodovini tega planeta,” je Taylor dejal za CNN. “Razlog je jasen. Za lastne potrebe izrabljamo prevelik del planeta in s tem uničujemo naravne habitate,” pravi, k temu pa je dodal še onesnaženje s tem povezane klimatske spremembe.

Mokrišča, jezera in reke so danes v najhujšem stanju od leta 1970, ko so začeli sistematično spremljati spremembe. Od takrat se je populacija živih bitij v njih zmanjšala za neverjetnih 81 odstotkov. Še malo in živeža tam kmalu ne bo več, pravijo pri organizaciji.

Dodatni dokazi

Glavne nevarnosti, ki jih izpostavlja poročilo, so torej neposredno povezane z dejavnostmi ljudi, od izginotja habitatov do uničevanja in prekomernega izkoriščanjem prosto živečih vrst. Prihodnost planeta je izjemno negotova, saj živimo v času, ko ima človeštvo prevladujoč vpliv na spremembe na Zemlji, vključno z morebitnim šestim množičnim izumiranjem. To novo dobo že imenujemo Antropocen.

Poročilo kaže, da proizvodnja hrane potrebne za izpolnjevanje potreb vse večjega števila ljudi, vodi v uničevanje habitatov in divjih živali. Trenutno kmetijstvo zavzema približno eno tretjino celotne površine Zemlje in je odgovorno za skoraj 70 odstotkov porabe vode.

Izkoriščanje planeta do skrajnih mej

Poročilo o stanju našega planeta 2016 temelji na velikem raziskovanju obsega in vpliva človeškega delovanja na naš planet. Eden od teh modelov, ki ga je razvila organizacija Stockholm Resilience Centre, dokazuje, da je človeštvo že prestopilo štiri od devetih "mej planeta" (podnebne spremembe, celovitost biosfere, spremembe v rabi zemljišč ter tokovi fosforja in dušika tj. varnih pragov najpomembnejših ekosistemskih procesov na Zemlji, ki ohranjajo življenje na planetu.

Poročilo vključuje tudi raziskave organizacije Global Footprint Network, ki kaže, da človeštvo trenutno zahteva resurse 1,6 planeta, da bi si zagotovilo blago in storitve, ki jih porabimo v enem letu.

"Glede na to, da porabljamo resurse, ki jih nimamo, smo dosegli kritičen trenutek, ko lahko izkoristimo obstoječe rešitve. Sistemi proizvodnje prehrane, energije in finančni sektor se morajo usmeriti v trajnostne modele," je dejala Andrea Štefan, vodja politik in zagovorništva v WWF Adria. "WWF Adria spodbuja dialog z gospodarstvom in odločevalci ter predlaga rešitve za spremembo načina poslovanja v regiji".

V spodnji galeriji je nekaj vrst vretenčarjev, ki beležijo najhujši upad populacije: 

Lahko slpoh še upamo na izboljšanje? Glede na količino in kompleksnost vseh težav, s katerimi se danes spopada sodobna družba, nam bo za konkretno ukrepanje zmanjkalo časa. Enostavno smo preveč zaslepljeni z lastnimi interesi. Ne zavedamo pa se, da izumiranje živali in rib ni le grožnja biotski raznovrstnosti, temveč tudi grožnja človeštvu. “Vlade morajo ukrepati za zaustavitev tega umiranja planeta, saj to ne vpliva le na prostoživeče živali, temveč tudi na nas. To, kar delamo temu planetu, je tudi grožnja za prihodnost naše vrste,” je prepričan Taylor.

V Sloveniji ogroženih več kot 2.000 živalskih vrst

Lahko pomagamo, vsak po svojih zmožnostih, le vsak dan moramo na to pomisliti

“Veliko lahko storimo sami, tudi če nismo bogati in ne živimo v premožnih državah. Kolikor se le da, uporabljajte obnovljive vire energije, izbirajte trajnostne izdelke s certifikati, ki izkazujejo, da so okolju prijazni, zahtevajte od vaših predstavnikov v parlamentih in vladah, da si želite strožjih okoljevarstvenih zakonov,” sporočajo avtorji poročila.

Načrtovanje prihodnosti

V poročilu WWF-a se torej dokazuje, da moramo premisliti o načinu naše proizvodnje, potrošnje, merjenja uspešnosti in ovrednotenja naravnega okolja.

Da bi ohranili okolje ter omogočili gospodarski in socialni razvoj, je potrebna nujna sistematična sprememba, ki jo bodo izvedli posamezniki, podjetja in vlade, da bi se premaknili od kratkoročnega in zastarelega k vizionarskem pristopu, ki spoštuje potrebe prihodnjih generacij.

Poročilo kaže tudi na pozitiven trend, s poudarkom na nedavnih splošnih sporazumih o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju. Posebej izpostavlja Program za trajnostni razvoj, ki bi moral biti ključni vodnik za sprejemanje odločitev do leta 2030, če želimo zagotoviti, da poleg gospodarskih in socialnih interesov zagotovi tudi spoštovanje okolja.

Poročilo so sicer pripravili na podlagi spremljanja trendov na 14.152 populacijah 3706 različnih vrst vretenčarjev, vključno z ribami, sesalci in ptiči po vsem svetu. Znanstveniki so v tem primeru zaznali spremembe v velikosti populacij, ne pa tudi, katerim vrstam grozi izumrtje.