S karizmatičnim politikom smo se srečali na političnem vrhu v poljskem Wroclawu, kjer je spregovoril o političnih razmerah v Belorusiji, s katero je Evropska unija do nadaljnjega prekinila dialog – vse dokler režim zadnjega evropskega diktatorja Vladimirja Lukašenka ne bo izpustil na prostost vseh političnih zapornikov.
Dobitnik nagrade saharov za svobodo misli in vodja beloruskega Gibanja za svobodo je izpostavil nekaj pozitivnih stvari, ki so ostale pri sicer propadlem poskusu otoplitve odnosov z evropsko skupnostjo – izpostavil je večjo fleksibilnost trga in izboljšane razmer za delo. ''Ljudje so postali bolj proevropsko usmerjeni,'' je dejal, a opozoril, da je v državi še vedno 10 odstotkov takih, ki si želijo, da bi se živelo kot nekoč v časih Sovjetske zveze (v nekaterih delih beloruskega podeželja je življenjski standard resnično nespremenjen vse od časov padca SZ). Da je Evropa pod svojimi pogoji zamrznila dialog, se mu zdi prav, ne podpira pa ekonomskih sankcij. Ob tem, da je 70 odstotkov podjetij ob državni lasti, je opozoril, da kremplje nad njimi vse bolj steguje Rusija, ki jim zaradi njihove visoke inflacije ponuja svoj rubelj.
Ruska posojila ali odprodaja državnih deležev v podjetjih sta dve rešitvi, ki jih bo morala pred grozečim ekonomskim kolapsom sprejeti država. Milinkevič je kot ostale alternative izpostavil izolacijo oziroma izolacionistično politiko (''Takšna je bila politika Kube, a mi nismo otok, če ne še kaj drugega,'' je dejal) ali pa izpustitev in rehabilitacijo političnih zapornikov, kar je po njegovem mnenju seveda edina prava pot. Ob tej je spomnil na nedavno izpustitev 15 političnih zapornikov, ''a to je Lukašenko storil le zaradi bojazni pred množičnimi protesti'', je prepričan.
S šestimi odstotki pristal na drugem mestu
Milinkevič je bil marca leta 2006 opozicijski kandidat na predsedniških volitvah, kjer je ob številnih nepravilnostih vnovič zmagal dolgoletni predsednik Lukašenko, ki je prejel 83 odstotkov vseh glasov, njegov glavni protikandidat pa šest. EU in ZDA so volilne izide in potek volitev obsodile ter ocenile kot nepoštene. Na zborovanju opozicije proti izidom volitev je policija Milinkeviča aretirala in priprla za 15 dni. Ta je sicer že februarja obiskal Evropski parlament in poslance prosil za podporo, vendar so beloruske oblasti delegaciji, ki je nameravala opazovati predsedniške volitve, prepovedale vstop v državo.
Milinkevič je imel doslej že večkrat težave z oblasti. 23. novembra leta 2006 je bil trikrat pridržan, ker je bil sopotnik v avtomobilu z nekim lokalnim opozicijskim aktivistom, ki je bil obtožen, da je povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom in pobegnil. Že čez en teden je bil po prihodu z vrha Nata aretiran na letališču v Minsku, ker naj bi imel ponarejen potni list. Od tu pa gre zgodba naprej.
4. decembra so ga pridržali zaradi tihotapljenja drog, 6. januarja so ga aretirali dvakrat – prvič zaradi domnevne vožnje v vinjenem stanju, drugič pa zaradi povzročitve prometne nesreče. 29. januarja so ga kaznovali z 2.200 dolarji kazni, ker naj bi ilegalno zapustil državo. Milinkevič je vse skupaj označil za ''maščevanje s strani Lukašenka''. V medijih, ki so večinoma v državni lasti, za opozicijske predstavnike bolj kot ne ni prostora.
Opozicijskemu predstavniku zlomili obe nogi
Obračunavanje s politični nasprotniki je v Belorusiji stalna praksa. Na zadnjih predsedniških volitvah lani je bil najpomembnejši opozicijski kandidat Andrej Sannikov, ki se je ob objavi prvih rezultatov 19. decembra udeležil množičnih zborovanj v središču Minska. Proteste je zadušila policija, Sannikova pa so ob tem organi pregona še hudo pretepli (zlomljeni je imel obe nogi), nato pa so mu odrekli še primerno zdravstveno oskrbo. 14. maja letos so ga na sodišču spoznali za krivega organiziranja ilegalnega zborovanja in mu določili petletno zaporno kazen.
Kljub vsem diktatorskim prijemom in nenehnim zatiranjem poskusov vzpostavitve civilne družbe pa ima Lukašenkov režim v Belorusiji še vedno veliko pristašev. ''Vedeti moramo, kaj bomo storili po odhodu Lukašenka,'' je prepričan Milinkevič. ''Pričakujem, da bo država razdeljena: polovica bo proevropska, polovica proruska.'' Izpostavil je, da je ključnega pomena, da opozicija prevzame oblast, v državi pa se mora okrepiti proevropska usmerjenost. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski mu je ob tem obljubil, da bo Evropa finančno pomagala, ampak pod pogojem, da bodo naslednje parlamentarne volitve izvedene transparentno in demokratično.
Parlamentarne volitve v Belorusiji so predvidene za prihodnje leto, na katerih pa bodo prvič sodelovale strankarske liste, kar je za Milinkeviča že uspeh. ''Upam, da bodo glasove šteli skupaj z opazovalci,'' je še dejal in dodal, da je v preteklosti oblast brez neodvisnega nadzora kar sama štela glasove.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.