"Predsednik Črne gore Milo Đukanović ni imel mandata črnogorske Socialdemokratske stranke (SDP), koalicijske partnerice njegove Demokratične stranke socialistov (DPS), za podpis tovrstnega sporazuma o prihodnjih odnosih s Srbijo," je ocenil podpredsednik SDP Miodrag Iličković, ki sicer pričakuje napetosti v črnogorski vladajoči koaliciji. "Predsednik in premier Črne gore pa za podpis sporazuma nista imela niti soglasja državljanov Črne gore, ki so jima zaupali glasove, s katerima sta prišla na oblast," še dodaja Iličković. Poudaril je, da SDP želi spoštovati vse svoje predvolilne obljube, ki so med drugim predvidevale tudi izvedbo referenduma o neodvisnosti Črne gore.
Tiskovni predstavnik Liberalne zveze Črne gore (LS) Slavko Perović pa je dejal, da je podpis sporazuma črnogorske liberalce privedel v "stanje šoka". "Vsi tisti, ki so sanjali o obnovi neodvisne države, in so Đukanoviću zaupali glasove na zadnjih parlamentarnih volitvah prav zaradi tega, ker je podpiral izvedbo referenduma, so prepoznali, da gre za brutalno izdajo, ki nima primere v novejši evropski zgodovini," je še ocenil Perović.
ZDA pozdravile sporazum
ZDA so pozdravile sporazum o skupni državi Srbiji in Črni gori. Kot je dejal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher, je omenjeni sporazum v skladu z ameriškim stališčem, saj so ZDA že dolgo stremele za "demokratično Črno goro znotraj demokratične Jugoslavije". Po njegovem mnenju je sporazum pozitiven tudi v okviru evropske integracije in omogoča pospešitev stabilnosti znotraj Jugoslavije in celotne regije, obenem pa je še čestital EU za vlogo, ki jo je imela pri doseganju tega zgodovinsko pomembnega dogovora.
Končni status Kosova še neznan
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Michael Steiner pa je v pogovoru za britansko televizijo BBC povedal, da beograjski sporazum Srbije in Črne gore sicer predstavlja dobro novico za regijo in Evropo, vendar pa še vedno ostaja vprašanje končnega statusa Kosova. Kot je dejal Steiner, pa je pot do končne rešitve pomembnejši od same rešitve. Izhodišče vseh odločitev bi moral biti dialog, in sicer v tem pogledu vsekakor dialog med Kosovom in Beogradom, je še dejal vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK), ki se trenutno nahaja na turneji po evropskih prestolnicah in danes potuje v Moskvo.
Po Steinerjevem mnenju bi morali kosovski vodilni predstavniki začeti razširjati svoje "horizonte" izven Kosova in razumeti, da je Kosovo obdano s sosedami, s katerimi bo moralo tudi v prihodnje živeti. To je pomembno za Makedonijo, Albanijo in Črno goro, še posebej pa za Srbijo, je dejal Steiner. Dialog bodo najverjetneje začeli s številnimi izredno pragmatičnimi vprašanji, ki so življenjskega pomena za navadne ljudi. Če jim bo v tem procesu uspelo zgraditi zaupanje, pa se bodo lahko lotili tudi bolj zapletenih vprašanj, med drugim tudi končnega statusa Kosova, je zaključil Steiner. Predsednik Kosova Ibrahim Rugova je sicer meni, da sporazum "ni neposredno povezan s Kosovom", saj ima pokrajine svoje lastne institucije. Znova je ponovil, da si bodo prizadevali za samostojnost Kosova.
O četrtkovem sporazumu v Beogradu so pisali tudi kosovski časniki v albanskem jeziku. Po pisanju dnevnika Koha Ditore, je sporazum za Kosovo pomembna pridobitev, saj je s tem propadla iluzija skupne države, kljub temu pa še vedno ostajajo določene nevarnosti za Kosovo. Časnik še domneva, da obstaja velika možnost za povečanje ambicij po večjem ozemlju še pred iztekom triletne veljave sporazuma, po katerem bi Srbi lahko zahtevali ustanovitev samostojne države. Dnevnik Zeri, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, pa je zapisal, da je srbski premier Zoran Đinđić dejal, da sicer pristaja na neodvisnost Kosova, a obenem zahteva priključitev severnega dela Kosova novi državni skupnosti Srbije in Črne gore. Dnevnik Bota Sot pa je ocenil, da se sporazum Srbije in Črne gore Kosova sploh ne tiče.
