Člani predsedstva so o dokumentu poglobljeno razpravljali, vendar se o njem niso mogli poenootiti. Kot poroča EUobserver, ki se sklicuje na zanesljive vire, želi Giscard d'Estaing z omenjeno novo ustavo osnovati popolnoma nov sistem EU, ki naj bi nadomestil vse sedanje pogodbe Unije, s posebnostjo, da bi imele države članice samo eno možnost odločitve, ali postanejo del nove Evrope. Ne glede na vsa ostala določila nove ustave omenjeni sporni člen poraja zanimiva vprašanja za države, kot sta na primer Irska in Danska, saj se pri njih za spremembo ustave zahteva referendum. Zato bi bila javnost v tovrstnih državah pod velikim pritiskom, ko bi se morala odločiti za Evropo ali proti njej. Podobno velja tudi za države kandidatke.
Giscard d'Estaingov osnutek ustave je sicer sestavljen iz 20 poglavij, med drugim se nanašajo na evropsko državljanstvo in skupno zunanjo in varnostno politiko. Poglavje o pravni osebi bi EU omogočila, da bi delovala kot država. Dokument vključuje še zamisel o evropskem kongresu, ki bi imenoval predsednika Evrope.
Predlogi EPP za novo ustavo Evrope
Evropska ljudska stranka, ki v Evropskem parlamentu tvori največjo politično skupino, pa je na kongresu v portugalskem Estorilu izdelala svoje predloge za evropsko ustavo. Dokument z naslovom Ustava za močno Evropo, v katerem so zbrani njihovi precej federalni predlogi za novo ustavo Evrope, sicer predstavlja ključni prispevek desnosredinskih strank iz držav članic EU in kandidatk za vstop v EU k debati o prihodnji Evropi.
Konservativci so se zavzeli za natančno opredelitev in razmejitev pristojnosti znotraj Unije, izrazili nasprotovanje novi zbornici poslancev, v kateri bi sedeli poslanci nacionalnih parlamentov, za temelj evropskega ustroja opredelili njeno kulturno raznolikost, izrazili pa tudi prepričanje, da si evropski narodi, ki so se zavezali evropskemu povezovanju, želijo "tesno in federalno Unijo".
Delegati so menili, da razprave o tem, da bi naj prihodnja Evropa imela značaj države, vodijo k zmedi, saj je Evropska unija edinstven primerek, brez zgodovinskega ali pravnega vzgleda. Vsekakor pa potrebuje temeljito prenovo, da bo postala transparentnejša in bolj demokratična.
EU konservativci vidijo kot "politično enotnost", četudi morda nima za to vseh primernih instrumentov. Po njihovem mnenju zmedo povzročajo tudi diskusije o suverenosti, saj je suverenost dandanes možno izvajati oziroma uresničiti samo v dovolj velikem okviru. Ni suverenost tista, ki rešuje vprašanja, ki se pojavljajo v procesu povezovanja, temveč je na tem mestu ključna sposobnost države, da si pridobi sposobnost delovanja in ukrepanja.
Kongresa so se udeležili tudi predsedniki sedmih vlad in sicer predsedniki Francije, Španije, Avstrije, Italije, Portugalske, Luksemburga in Slovaške ter voditelji Evropskega parlamenta in konvencije o prihodnosti EU. Sodelovala sta tudi predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Andrej Bajuk. Članice EPP mreže so sicer tri slovenske stranke: Nova Slovenija-Krščanska Ljudska Stranka (NSi), Socialdemokratska stranka Slovenija (SDS) in Slovenska ljudska stranka (SLS-SKD).