WTC prostor sočutja in ljubezni

V New Yorku, Washingtonu, Pensilvaniji in drugod po ZDA so ob deveti obletnici terorističnih napadov, v katerih je 11. septembra 2001 umrlo skoraj 3000 ljudi, potekele spominske slovesnosti. Največja je bila v New Yorku, kjer je slovesnost z minuto molka začel župan Michael Bloomberg.

Ameriški predsednik Barack Obama je spregovoril na slovesnosti v Pentagonu, kjer je pred devetimi leti umrlo 184 uslužbencev obrambnega ministrstva ter potnikov in članov posadke strmoglavljenega ugrabljenega letala American Airlines.

Obama je v govoru ocenil, da želijo nekateri v teh trenutkih vzpodbujati bridkost in vnašati delitve med ljudi, zato je Američane pozval, naj se uprejo tovrstnim skušnjavam. Že pred tem je Obama zgodaj zjutraj v rednem radijskem nagovoru Američanom pozval k enotnosti in dejal, da so ZDA ena nacija in en narod, ki ga povezujejo skupne vrednote.

Eden tistih, ki vnašajo razdor med ljudi, je vsekakor "neslavni" floridski pastor Terry Jones, ki mu je Obama pred dnevi predlagal, naj raje posluša "tiste boljše angele". Jones je v petek zvečer prispel v New York, nato se je danes zjutraj na televiziji NBC dokončno odpovedal nameri sežiganja Koranov. Kot je dejal, mu je med molitvijo sam Bog povedal, naj tega ne počne.

WTC prostor solidarnosti

Nekaj ulic stran na južni strani WTC v parku Zuccotti je potekala tradicionalna spominska slovesnost z branjem imen vseh 2752 ubitih v napadu na dvojčka WTC z ugrabljenima letaloma družb United in American. Zvezno administracijo je zastopal podpredsednik ZDA Joseph Biden, na slovesnosti pa sta med drugim spregovorila tudi guverner države David Paterson in župan mesta New York Michael Bloomberg.

Bloomberg je dejal, da nobena druga tragedija ni tako globoko zarezala v mesto New York kot prav 11. september. "Noben drug prostor ni tako poln našega sočutja, ljubezni in solidarnosti kot prav WTC," je dejal. Slovesnost so prekinile štiri minute molka v spomin na trenutke, ko sta se obe letali zaleteli v stolpnici, ki sta se nato podrli.

Prva dama ZDA Michelle Obama in nekdanja prva dama Laura Bush sta bili glavni govornici na slovesnosti v Shanksvillu v Pensilvaniji. Tam je usodnega dne strmoglavilo letalo družbe United, ki je bilo na poti proti Washingtonu, najverjetneje proti kongresni palači, a je po uporu potnikov in članov posadke, ki so takrat že vedeli za druge teroristične napade, predčasno strmoglavilo.

Na mestu, kjer sta nekoč stala slavna dvojčka, so danes poostrili varnost, ne samo zaradi napovedanih spominskih slovesnosti, pač pa tudi zaradi protestov, ki so jih dve ulici severno od Svetovnega trgovinskega centra (WTC) nameravali organizirati tako nasprotniki kot zagovorniki načrtovane gradnje islamskega centra in obnove mošeje.

Odločitev je padla: Sežiganja Koranov ne bo

Letošnjo obletnico je sicer zasenčilo naraščanje nestrpnosti do muslimanov, med drugim z napovedjo krščanskega pastorja s Floride Terryja Jonesa, da bo sežigal Korane.

Razvpiti krščanski pastor je namreč še do četrtka trdil, da bo v spomin na žrtve terorističnih napadov sežigal Korane, da bi s tem poslal sporočilo islamskim skrajnežem. V četrtek je nato zadevo nenadoma povezal z mošejo, katere gradnja že več tednov razburja ameriško javnost, predvsem zaradi velike medijske in politične pozornosti, ki jo je deležna.

Kot je dejal včeraj, upa na srečanje z imamom newyorške mošeje in vodjo projekta izgradnje islamskega centra in obnove mošeje Feisalom Abdulom Raufom, s katerim bi rad dosegel dogovor o umiku mošeje stran od WTC. V tem primeru sežiga Koranov ne bi izvedel. "Sežiganja Koranov jutri ne bo, ne vem pa, kaj bo v prihodnosti," je v petek zvečer dejal njegov sin Luke.

Po navedbah Reutersa je Jones že včeraj zvečer priletel v New York, čeprav imam ni potrdil, da se bo z njim srečal. "Trenutno vam nimam ničesar za povedati," je Jones sprva dejal zbranim novinarjem, ko je vstopil v taksi na letališču LaGuardia. Kasneje pa je v oddaji Today show na televiziji NBC dejal, da je svojo namero dokončno opustil. "Sežiganja Koranov zagotovo ne bo. Ne danes, ne nikoli," je dejal po poročanju CNN. 

Protesti v Afganistanu

Afganistanu je proti načrtovanemu sežigu Koranov protestiralo več tisoč ljudi, ki so zažigali zračnice in vzklikali "Smrt Ameriki". Množični protesti se nadaljujejo kljub napovedi, da ne bo sežiga Koranov.  V treh območjih v provinci Badakhshan na severovzhodu države se je zbralo nekaj tisoč ljudi. "Zaenkrat je vse mirno. Naši možje so tam, da preprečijo morebitno nasilje,“ je povedal šef policije Aqa Noor Kentuz.

Dan, ko je svet obstal

11. september 2001 bo v spominu Američanov ostal za vedno. To je bil dan, ko so se zavedli, kako ranljivi so. Evropa je že dobro zakorakala v popoldne, medtem ko se je vzhodna obala ZDA šele dobro zbujala. In takrat je udarila Al Kaida.

Prvo od štirih ugrabljenih potniških letal je nekaj minut pred 9. uro zjutraj z vso hitrostjo priletelo v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. Na Manhattnu je nastala panika, televizijske ekipe so hitele v finančno četrt, da bi posnele nenavadno nesrečo. A le dobrih 15 minut pozneje se je izkazalo, da ne gre za nesrečo – pred očmi svetovne javnosti je še eno potniško letalo trčilo, tokrat v drugi stolp. Začela se je bitka s časom. K dvojčkoma je prihitelo več kot 10.000 policistov, gasilcev in reševalcev, da bi pomagali reševati ujete v WTC-ju in spraviti na varno vse, ki so se v času napadov znašli v bližini ali so delali v okoliških stavbah.

A časa je kmalu zmanjkalo, saj sta se v manj kot dveh urah nebotičnika podrla in pod seboj pokopala skoraj 3000 ljudi, med njimi tudi številne reševalce. Še okoli 6000 ljudi je bilo poškodovanih. Razbitine so po ulicah okoli centra padale še šest ur po zrušenju, toliko časa se reševalci tudi niso mogli prebiti bliže kot dve ulici stran.

A drame še ni bilo konec. Pol ure po tem, ko je drugo letalo trčilo v WTC, je z letališča Dulles v Washingtonu proti Los Angelesu poletelo potniško letalo, ki pa na cilj nikoli ni prišlo. Namesto tega se je njegova pot končala v Pentagonu. Ugrabitelji so letalo preusmerili proti Pentagonu in se z 58 potniki in šestimi člani posadke zaleteli v pročelje stavbe. Prebilo je tri obroče, poleg vseh na letalu pa je umrlo še 125 uslužbencev Pentagona.

Še četrto ugrabljeno letalo so teroristi ugrabili, da bi z njim poleteli nad Belo hišo ali Kapitol. A načrte so jim pokvarili potniki letala, ki so ugrabiteljem preprečili napad, letalo pa je strmoglavilo na polje v bližini Shanksvilla v Pensilvaniji. Umrli so vsi na krovu, potniki pa so v glavah Američanov postali junaki, o katerih so čisto po ameriško že posneli film.

Teorije zarote o 11. septembru še danes burijo duhove. Škandal Enron, 13233, Smrt Ahmada Shaha Massouda in celo računalniški virusi naj bi bili povezani s tem tragičnim dogodkom. Preberite najbolj verjetne zarote!