Prvi avtomobil bomba je ob 7. uri po lokalnem času eksplodiral v bližini avstralske ambasade v središču Bagdada. Kot je povedal vodja policijske patrulje Husein Ali, se je moški s tovornjakom z veliko hitrostjo zaletel v zaporo, pri čemer je vozilo eksplodiralo. Pri tem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, 54 pa jih je bilo ranjenih. V napadu sta po navedbah predstavnika policije umrla dva Iračana, po navedbah avstralske vlade pa sta bila lažje ranjena dva avstralska vojaka.
Avstralski veleposlanik v Iraku Howard Brown je ocenil, da je bila eksplozija uperjena proti avstralskim interesom. "Šlo je za avtomobil bombo, ki je bil uperjen proti poslopju, kjer imajo sedež pripadniki varnosti. Šlo je za veliko eksplozijo," je izjavil. Zaenkrat sicer še ni znano, ali je bila tarča napada ambasada, ki je eksplozija ni poškodovala.
Avstralija, ki je tesna zaveznica Združenih držav Amerike in ena prvih držav, ki se je pridružila ameriški vojni proti Sadamu Huseinu, se zaveda nevarnosti s strani islamističnih skrajnežev. Vlada je namreč poostritvi varnostnih ukrepov v avstralskih ambasadah namenila 62 milijonov ameriških dolarjev.
Eksplozija tudi v bližini bolnišnice
V eksploziji avtomobila bombe v bližini bolnišnice Al Alvija pred policijsko postajo je umrlo 18 ljudi, med njimi pet iraških policistov, 15 pa je ranjenih.
Tretji samomorilec je udaril v bližini mednarodnega letališča v Bagdadu in ubil dva iraška varnostnika, trije pa so bili ranjeni. Četrta avto-bomba pa je eksplodirala blizu vojaškega oporišča. Po podatkih ameriške vojske so bili pri tem ubiti najmanj trije ljudje, 11 pa je ranjenih.
Nek tiskovni predstavnik ameriške vojske pa je povedal, da je v napadu z avtomobilom bombo blizu nekega policijskega urada "umrlo šest ljudi". Ena od žrtev je pripadnica policije, je navedel bolnišnični vir.
Ameriška vojska je izjavila, da bi žrtev bilo veliko več, če varnostne sile ne bi tako hitro reagirale.
V ameriški raciji 11 mrtvih
V obsežni raciji ameriške vojske in iraških sil južno od Bagdada je bilo ubitih 11 domnevnih upornikov, 19 pa so jih aretirali, je sporočil tiskovni predstavnik ameriške vojske. Glavni cilj racije v mestu Latifija je bil zagotoviti, da bo območje varno za volitve, ki so predvidene za 30. januar, je dodal predstavnik vojske. V Latifiji so obenem odkrili truplo 26-letnega moškega, ki so ga oboroženi neznanci ugrabili pred desetimi dnevi, je navedla policija. V bližnjem mestu Jusifija pa je policija odkrila obglavljeno truplo 31-letnega policista.
V mestu Erbil in Dohuk na severu Iraka pa sta odjeknili eksploziji bombe domače izdelave, ko se je mimo peljal konvoj kurdskih predstavnikov. Pri tem je bil ubit en človek, še eden pa je bil ranjen, so navedli bolnišnični in policijski viri. V Erbilu je bomba odjeknila v četrti Azadi, ko je mimo peljal konvoj vodje policijske akademije Virje Marufa, ki pa ni bil ranjen, so navedli očividci. V napadu je bil ubit en človek, še en pa je bil ranjen, so navedli v bolnišnici v Erbilu. V mestu Dohuk, ki leži severneje, pa je bil tarča napad z bombo domače izdelave konvoj guvernerja province Dohuk Nijirvane Ahmada. V napadu je bilo poškodovano eno vozilo, ranjenih pa ni bilo. To je bil že tretji poskus napada na guvernerja Dohuka.
V iraškem mestu Ramadi so na treh območjih izbruhnili spopadi, potem ko so uporniki izstrelili več raket na ameriško patruljo. Natančnih podatkov o morebitnih žrtvah še ni, vendar priče poročajo, da so bili v spopade »ujeti« tudi civilisti.
Suniti za preložitev volitev
Iraški premier Ijad Alavi in Združene države Amerike menita, da mora Irak volitve izpeljati 30. januarja, čeprav so suniti zaprosili za preložitev volitev. Kot pravijo suniti, za pridobivanje podpore potrebujejo več časa. Prav tako trdijo, da bodo napadi upornikov ponekod onemogočili oddajo glasov, zato je že več sunitskih strank napovedalo bojkot volitev. S postavljenim datumom volitev v narodno skupščino pa se strinjajo šiiti, ki v Iraku predstavljajo 60 odstotno večino in zato pričakujejo zmago.
Kje so talci?
Kitajsko zunanje ministrstvo je zelo zaskrbljeno za življenja osmih Kitajcev, ki so jih prejšnji teden ugrabili iraški gverilci. »Zelo smo zaskrbljeni. Kitajski državljani so bili vedno zelo prijazni do Iračanov. Vedno smo jih podpirali,« je dejal predstavnik zunanjega ministrstva in vsem kitajskim državljanov odsvetoval potovanje v Irak. Ugrabitelji so v torek sporočili, da bodo osmerico ubili, če Kitajska v 48 urah ne razloži, kaj so gradbeniki počeli v Iraku. Uporniki namreč predvidevajo, da so sodelovali pri gradnji ameriških poslopij. Kot je znano, je Kitajska vedno nasprotovala ameriški vojni v Iraku. Uradni Peking je sporočil, da se za življenja gradbenikov pogajajo kitajski diplomati, podrobnejših informacij pa še ni na voljo. Dejali so le, da bodo storili vse za njihovo varno vrnitev domov.
Blair obsodil zlorabe iraških ujetnikov
Britanski premier Tony Blair je v Londonu zatrdil, da britanska vojska ne bo dopuščala zlorab iraških ujetnikov. Ob tem je poudaril, da se je večina britanskih vojakov v Iraku obnašala častno. Britanski časniki so na prvih straneh z zgražanjem pospremili objavo fotografij britanskih vojakov, ki zlorabljajo iraške ujetnike.
Fotografije, ki so jih posneli britanski vojaki, so se pojavile na vojaškem sodišču v nemškem Osnabruecku, kjer poteka sodni proces proti trem britanskim vojakom zaradi zlorab iraških ujetnikov. To je prvi javni proces proti britanskim vojakom zaradi zlorab v Iraku. "Vsakdo meni, da so te fotografije pretresljive in grozljive in jih preprosto ni moč opisati z drugimi besedami," je ob tem komentiral Blair.
Osrednje vprašanje v obravnavi pred vojaškim sodiščem v Osnabruecku je bilo, v kolikšni meri so bili vojaki, ki so stari od 25 do 33 let, med vojaško operacijo v Iraku seznanjeni s pravnimi vprašanji. Pričal je pravni svetovalec britanskih enot v Iraku, podpolkovnik Nicholas Mercer.