V Združenih državah Amerike so razglasili dan molitve za žrtve orkana Katrina, najhujše naravne katastrofe v ameriški zgodovini. Ameriški predsednik George Bush se je udeležil maše v katedrali v Washingtonu.
Sicer se v razdejani New Orleans počasi spet vrača življenje. Župan Ray Nagin je tako pozval poslovneže iz francoske četrti, ki je orkan ni huje prizadel, naj čez vikend spet odprejo bare, restavracije in zabavišča, po katerih je ta del mesta poznan po vsem svetu. Dodal je, da se bo že v naslednjih desetih dneh domov lahko vrnilo okoli 182,000 meščanov, kar je približno 40 odstotkov vseh prebivalcev.
Slovenija pomaga ZDA
Z Brnika je poletelo letalo s slovensko pomočjo za prizadete v orkanu Katrina. Kot je povedal minister Karl Erjavec, gre za pomoč, za katero so ZDA prosile Evropsko unijo in zvezo NATO, ki je zagotovila tudi prevoz. Na območja, ki jih je prizadel orkan Katrina, so poslali 250 zložljivih postelj, 250 ležalnih podlog, 780 odej in 2000 paketov prve pomoči v vrednosti 21,72 milijona tolarjev.
Erjavec je poudaril, da ne gre za politično, temveč za humanitarno pomoč, zato je vlada sklenila, da tudi Slovenija kot članica zveze NATO in EU prispeva svoj delež humanitarne pomoči. Paket pomoči je z Brnika v ZDA pospremil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas B. Robertson.
Bush: Zgradili bomo novi New Orleans
Ameriški predsednik George Bush je v četrtek ameriški javnosti, ki mu vse manj zaupa, dejal, da
si ni mogoče zamisliti Amerike brez New Orleansa, zato bo to veliko
mesto ponovno zraslo. Prebivalcem je obljubil, da bo zvezna vlada plačala levji delež stroškov obnove prizadetih držav.
Poleg tega je ponovno priznal, da Washington ni dovolj hitro in učinkovito ukrepal, ter prevzel odgovornost za napake, česar v času svojih dveh mandatov še ni storil.
Celotnemu kabinetu je naročil, naj sodeluje v
preiskavi o tem, kaj je šlo narobe, ministrstvu za domovinsko varnost
pa, da pregleda načrte za izredne razmere vseh večjih ameriških mest,
da se jim ne bi ponovil New Orleans.
Od kod denar?
Obnova naj bi stala skoraj 200 milijard dolarjev, prav toliko, kolikor je v zadnjih dveh letih ameriša zvezna vlada namenila za vojno v Iraku. Zatorej bo zanimivo opazovati predsednika Busha, ko bo iz zveznega proračuna, ki se utaplja v primanjkljajih, ponovno prosil denar za Irak, medtem ko ga ni dovolj za domače žrtve naravne nesreče.
Katrina 'odpihnila republikanskega Busha
Američani, ki do četrtka morda niso odprli televizije, so bili pod vtisom, da na ekranih gledajo demokratskega in ne republikanskega predsednika, ki je zadnjih šest let slovel po tem, da je zmanjševal davke bogatim, krčil porabo iz zveznega proračuna za vse, kar ni zadevalo vojne proti terorizmu in posebnih projektov odločilnih članov kongresa.
Preobrat v Bushevem govoru je ogromen, kajti republikanci so zadnja leta skušali na vse načine skrčiti porabo za "socialne" programe, kar jim je uspevalo zaradi dobre propagande in nesposobnosti demokratov, ki so se proti svoji volji prelevili v branilce pravic homoseksualcev in nasprotnike cerkve.
Preobrat v ameriškem vrhu
Bushev četrtkov govor je dokaz, da je orkan Katrina, ki je konec avgusta razdejal območja držav Louisiane, Mississippija in Alabame, resnično prispeval k preobratu v političnem razmišljanju ameriške elite, čeprav bo čas pokazal, ali gre le za kratkoročno potezo ali pa resnično spremembo miselnosti.
Podobe na tisoče ljudi brez vode in hrane, ki so umirali pred televizijskimi kamerami v pomanjkanju pomoči, so morda prepričale tudi nekaj trdovratnih republikancev, da lahko zvezna vlada stori še kaj več, kot da le zapravlja denar davkoplačevalcev. Katrina pa je dokazala, da so dobrodelne organizacije, cerkvene ali laične, sicer zelo potrebne in dobrodošle, vendar pa povsem nezadostne za odpravljanje posledic tragedije tako velikih razsežnosti.
