Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji je prva skupna konvencija Sveta Evrope in Unesca. Sprejeta je bila aprila 1997 na diplomatski konferenci v Lizboni. Veljati je začela februarja letos, ko jo je začelo uporabljati pet držav. Trenutno velja v Avstriji, Estoniji, Litvi, na Norveškem, v Romuniji, Švici, Azerbajdžanu in Kazahstanu; v Sloveniji, na Slovaškem in v Latviji pa je stopila v veljavo danes. Podpisale pa so jo še Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Gruzija, Hrvaška, Islandija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Nemčija, Poljska, Portugalska, Rusija, Švedska, Ukrajina, Velika Britanija pa tudi Kanada, Sveti sedež, Izrael in ZDA.
Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji je pomembna predvsem kot podlaga za skladnejše urejanje in pospeševanje medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom med državami, pa tudi za priznavanje kvalifikacij, ki šele omogočajo dostop do visokošolskega izobraževanja. Države se v njej obvezujejo, da pri ocenjevanju kvalifikacij ne bo nobene diskriminacije ter da bodo zagotovile preglednost, koherentnost in zanesljivost postopkov in meril za ocenjevanje. Konvencija omogoča tudi priznavanje študijskih obdobij, ki jih posamezniki opravijo na tujih univerzah oziroma samostojnih visokošolskih zavodih. Gre za novost, ki se v visokem šolstvu ob čedalje boljših možnostih za študentske izmenjave v zadnjih letih zelo hitro uveljavlja.
V Sloveniji se visokošolske kvalifikacije priznavajo na podlagi zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval; za nostrifikacijo visokošolskih diplom zakon pooblašča univerze oziroma visokošolske zavode. Ratifikacija nove konvencije bo omogočala hitrejše in vsebinsko bolj sodobno vodenje nostrifikacijskih postopkov ter tekoče pridobivanje potrebnih informacij o poteku študija in o diplomah, ki jih izdajajo univerze oziroma visokošolski zavodi v posameznih državah podpisnicah.
