
Danska, sicer članica schengenskega območja, bo v dveh do treh tednih znova uvedla nadzor na mejah z Nemčijo in Švedsko, je napovedal finančni minister Claus Hjort Frederiksen. Na ta način bi zajezili pritok neželenih "kriminalcev" in beguncev v državo.
Ukrep je zahtevala skrajno desna stranka DVP, vlada pa ji je tudi tokrat prisluhnila. Populistična DVP je namreč že deset let tihi partner desnosredinske manjšinske vlade pod vodstvom Larsa Loekkeja Rasmussena, svojo podporo vladi pa pogojuje predvsem z zaostrovanjem politike priseljevanja v državo. V ozadju ponovnega uvajanja mejnega nadzora bi bila lahko trgovina za glasove DVP pri pokojninski reformi.
"V zadnjih letih smo priča porastu čezmejnega kriminala in s tem ukrepom ga želimo zajeziti. Zgradili bomo nove mejne prehode na dansko-nemški meji, ki bodo opremljeni z novo elektronsko opremo za prepoznavanje registrskih tablic vozil," je dejal minister. Prav tako je napovedal, da bodo postavili stalen policijski nadzor na mostu Oersund med Dansko in Švedsko.
Podrobnosti ukrepa sicer še vedno niso povsem jasne. Danska naj bi namreč ostala del schengenskega sporazuma, vseeno pa naj bi izvajala določen nadzor pri vhodu in izhodu iz države. Hjort Fredriksen je zagotovil, da bo preverjanje naključno in da bo torej ukrep v skladu s pravili schengna.
Podrobnosti si želi spoznati tudi Evropska komisija. "Želeli bi videti kak uradni dokument. Zelo radi bi sploh kaj dobili od danske vlade," je po odločitvi v Koebenhavnu dejal njen tiskovni predstavnik.
Je Danska zgolj prva v vrsti držav?
Vprašanje uvajanja ponovnega nadzora na notranjih mejah članic schengna bo sicer ena glavnih točk četrtkovega zasedanja notranjih ministrov EU.
To možnost evropski pravni red že predvideva, doslej pa so jo uporabljali ob velikih športnih dogodkih, na primer evropskem nogometnem prvenstvu. Sedaj, ob navalu beguncev s severa Afrike, pa je postala aktualna tudi v sporu med Rimom in Parizom. v Italiji so namreč beguncem izdajali začasna dovoljenja za bivanje, ti pa so nato odšli prek meje v Francijo, od koder so jih nato pošiljali nazaj.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.