Dick Cheney je o umiku iz Iraka govoril na televizijski mreži Fox, obrambni minister Donald Rumsfeld pa je nastopil na televiziji ABC. Oba sta menila, da datuma umika ni moč določiti, ker bodo ameriške sile ostale v Iraku, dokler naloga ne bo končana, torej dokler Irak ne bo imel stabilne demokratične vlade, ki bo lahko skrbela za varnost svojih državljanov.
Cheney bi bil po lastnih besedah izjemno presenečen, če bi nova iraška vlada zahtevala umik ameriških sil. Prepričan je, da Iračani ne bodo postavili teokratske vlade po vzoru iranske, čeprav je največ glasov na volitvah, kot kaže, dobila šiitska Združena iraška zveza. Čeprav v Iraku niso našli orožja za množično uničevanje, ki so ga ameriške oblasti navajale kot razlog za napad, pa se je vojna po Cheneyjevih besedah izplačala, ker so Iračani lahko izvedli prve demokratične volitve.
Zaupanje v Iračane je veliko
Podpredsednik ZDA ima veliko zaupanje v Iračane in meni, da bo v politični proces vpletenih veliko interesov, ki bodo poskrbeli za ravnotežje med islamsko in posvetno vladavino. Cheney je navajal trditve vplivnega šiitskega verskega voditelja, ajatole Ali al Sistanija, ki naj bi dal jasno vedeti, da kleriki ne bi smeli imeti neposredne vloge v iraški vladi. Iračani naj bi se naučili iz izkušnje sosednjega Irana, kjer je bila teokratska vladavina polomija z vidika pravic posameznika.
New York Times je sicer v nedeljo poročal, da v Iraku naraščajo zahteve šiitskih voditeljev, naj bo islam podlaga za novo ustavo. Cheney pa je napovedal, da se ZDA se ne bodo vpletale v proces sestavljanja iraške vlade in ustave.
Osama bin Laden ostaja terorist številka ena
Glede Osame bin Ladna Cheney ni spremenil mnenja, saj še vedno ne ve in noče ugibati o tem, kje se skriva voditelj teroristične organizacije Al Kaida, ki pa naj bi zaradi ameriških ukrepov in ukrepov zaveznikov utrpela velikansko škodo. Kljub temu grožnja ostaja, ker pridružene teroristične skupine delujejo samostojno, brez navodil bin Ladna.
Rumsfeld tudi o zlorabah iraških zapornikov
Obrambni minister Rumsfeld je pojasnjeval svoji ponudbi za odstop na višku škandala z zlorabami iraških ujetnikov v Abu Graibu. Kot je dejal, je predsedniku Georgeu Bushu priporočil, naj resno razmisli o njegovi ponudbi za odstop, vendar se je predsednik zavestno odločil, kot se je, in "zdaj smo tu, kjer smo in življenje gre naprej". Ob tem je dodal, da če bi obrambni minister vedno odstopil, ko kdo od milijonov podrejenih naredi kaj narobe, potem ne bi več imeli obrambnih ministrov.
Rumsfeld je zagotovil, da nihče ne ve, kdaj bo napočil trenutek za odhod ameriške vojske iz Iraka. To naj bi bilo odvisno od tega, kako hitro bodo uspešne volitve med ljudmi odvzele podporo upornikom in kakšne so namere Irana in Sirije, ki naj bi imela načrte za destabilizacijo položaja v Iraku.
Vlada po iranskem modelu bi bila huda napaka
Irak po Rumsfeldovih besedah ne bo oblikoval svoje vlade po iranskem modelu, ker bi bila to huda napaka za državo, ki je bogata z nafto in ima pametne prebivalce.
Takšna država bi naredila hudo napako, če bi polovici svojega prebivalstva, ženskam, odrekla pravico sodelovanja v javnem življenju. Kljub temu Rumsfeld meni, da je glede iraške prihodnosti še veliko neznank, ker je "takšno pač življenje".
