Svetovna mesta tonejo: trenutno ogroženih več kot 800 milijonov ljudi

Naraščanje morske gladine v kombinaciji z bliskovitim razvojem mest, ki postajajo vedno bolj poseljena, namreč ogroža vedno več Zemljanov. Do leta 2050 naj bi v mestih po napovedih živeli več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva.

Že danes je približno 800 milijonov ljudi in več kot 570 obalnih mest ogroženih zaradi naraščajoče morske gladine. Do leta 2050 naj bi se ta v povprečju na globalni ravni dvignila za pol metra, razkriva poročilo globalnih tveganj svetovnega gospodarskega foruma, o katerem te dni razpravlja svetovna elita v švicarskem Davosu. 

Začarani krog

Znanstveniki poudarjajo, da se je svet ujel v začarani krog, zaradi katerega smo vedno bolj ranljivi za 'potop'.  Na najbolj poplavno ogroženih območjih močno narašča gostota prebivalstva.

Poleg tega, da je zato ogroženih vedno več ljudi v 'tonečih' mestih, se zaradi goste poseljenosti slabšajo tudi razmere, saj se zato uničujejo naravni viri, praznijo se zaloge pitne vode in uničujejo rastišča rastlin, ki delujejo kot naravna protipoplavna zaščita, ki ogrožena območja ščitijo tudi pred erozijo in neurji: "Zaradi erozije smo izgubili vse. Rešila sem samo svoje življenje," novinarju Guardiana s solzami v očeh pripoveduje Renu Bibi, 80-letnica, ki je morala, ker je voda zalila njen dom, zapustiti del bangladeškega glavnega mesta Daka in se preseliti na višjeležeče območje, "danes se tam, kjer je bila naša zemlja, vozijo s čolni. Voda je odplavila naše domove in več kot 150 družin se je moralo umakniti z območja."

Ogrožena tudi Evropa

Svetovna banka opozarja, da so tudi v 70 odstotkov največjih mest v Evropi območja ogrožena zaradi naraščajoče gladine morja. V Afriki je vsaj 19 ekstremno ogroženih milijonskih obalnih mest, med njimi so Alexandria, Tunis, Lagos, Dakar, Casablanca.

V ZDA so mesta ob vzhodni obali, med njimi Norfolk, Baltimore, Charlestone in Miami, že občutila posledice zaradi dviga morske gladine.

Ena od raziskav pravi, da bi dvig morske gladine za 0,9 metra do leta 2100 poplavam izpostavil 4,2 milijona ljudi, če pa bi se morska gladina dvignila za 1,8 metra, bi to ogrozilo življenja 13,1 milijona ljudi.

Relativen dvig morske gladine največjo grožnjo pomeni prebivalcem v indijskih deltah. V Bangladešu bi lahko tako po izračunih dvig morske gladine za pol metra pomenil, da bi država izgubila 11 odstotkov državnega ozemlja, dom pa bi zato tam izgubilo 15 milijonov ljudi.  Nevihtne vode in valovi bodo zalivali nizkoležeče otoke in onesnaževali podtalnice, ki bodo slane in posledično neprimerne za uživanje.

Dvig morske gladine ogroža ne le nepremičnine, kot so domovi, poslovne stavbe, ampak tudi državno infrastrukturo, kar ima pomembne posledice za davkoplačevalce. Najbolj gospodarsko ranljivi bodo namreč predeli, kjer dvig morske gladine sovpada z visoko vrednostjo imetja in infrastrukture. 

Kot poudarjajo raziskovalci, učinkovito vlaganje v protipoplavno zaščito ne le rešuje življenja, ampak je tudi stroškovno bolj učinkovito, kot je sanacija škode po poplavah.

Raziskovalci so izračunali, da je dvig morske gladine 'odplaknil' 14,1 milijarde vrednosti domov v Connecticutu, na Floridi in v New Yorku.

Nekatere obalne skupnosti v podsaharski Afriki je morje  že 'odplaknilo',  vsako leto zaradi naraščajoče morske gladine izgubijo od 30 do 35 metrov zemlje. Študija UK National Oceanogaphic Center napoveduje, da bo svetovna cena dviga morske gladine leta 2100 dosegla 14 bilijonov evrov na leto. Najbolj naj bi bila dolgoročno gospodarsko prizadeta Kitajska.

Nizozemci v nenehnem strahu pred potopom

Strah pred potopom je še posebej navzoč med Nizozemci, ki so zato vodilni v prilagajanju na naraščanje morske gladine. Kar dve tretjini države sta namreč ranljivi za poplave. Pomembnost prilagajanja tako priznava tudi država, ki je ustanovila posebne odbore za nadziranje vode.  Preplah pred ogromno škodo se je še okrepil v zgodnjih devetdesetih letih, ko je bilo 200.000 ljudi evakuiranih, kar je sprožilo rdeče alarme in spremembo pristopa.

Namesto da bi se zanašali na protipoplavne nasipe, ki hkrati pomenijo večjo škodo, če ti zatajijo, so se osredotočili tudi na zeleni pristop, in sicer dajanje 'prostora za reko', kar pomeni, da bodo dali rekam nov prostor, kamor bodo ob povodnjih, ko bodo prestopile bregove, lahko izlile odvečno vodno maso. Za gradnjo takšnih bazenov so namenili 750 milijonov evrov. Skupaj bodo za zavarovanje obalnega področja in za jezove na rekah porabili 1,6 milijarde evrov.

Maldivi gradijo umeten otok, Kiribati kupujejo zemljo na Fidžiju

Pristop je po hudih poplavah spremenila tudi Kitajska. V poplavah leta 1998 je umrlo 4.000 ljudi in od takrat so več kot dva milijona ljudi preselili na višjeležeča območja. 

V indonezijski Džakarti s pomočjo Nizozemcev oblasti pospešeno gradijo ogromen 'morski' zid, prav tako pa bodo v petih letih preselili približno 4000.000 ljudi iz porečjih in še posebej ogroženih območjih.

Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da bi morali za zaščito mest pred potopom narediti bistveno več.   

Zelo ogrožen je tudi Bangkok, ki zaradi nizke lege tone, zaradi vplivov urbanizacije pa je uničena tudi naravna obramba mesta pred poplavami. V Bangkoku je namreč  tudi eno najnižjih razmerij zelene površine na prebivalca na svetu. V primerjavi s Singapurjem, kjer imajo prebivalci 66 kvadratnih metrov zelene površine na prebivalca, jih je v Bangkoku le 3,2 na prebivalca. Tam se krepijo ekstremni vremenski pojavi, zato je mesto vedno bolj ranljivo za vplive naraščanja morske gladine iz juga in močno monsunsko deževje iz severa.

Oblasti so se odzvale tako, da so zgradile 2.600-kilometrski vodni kanal in park, ki lahko v podzemne zalogovnike posrka štiri milijone litrov vode. Hude poplave leta 2011 so spodbudile tudi razprave, da bi prestavili celotno mesto. 

Maldivi, ki jim grozi potop, nameravajo zgraditi umetni otok, ki bi ga obkrožal trimetrski zid, financirali pa ga bodo s prihodki od turizma.

Nekatere države celo kupujejo zemljo, kamor bi lahko preselile svoje prebivalce. Takšen primer so Kiribati, ki so na Fidžiju kupili zemljo, ki bi lahko bila potencialen nov dom za njihove prebivalce.

Zgodba Terei Tekite, prebivalke Kiribatov, katere dom je uničila 'kraljeva plima', medtem ko sta s hčerko spali, je le ena od zgodb podnebnih migrantov iz Kiribatov, ki so se morali v borbi za preživetje preseliti. Visoke plime poplavijo njihove domove, onesnažijo vodo in uničijo njihove pridelke. Poleg tega se prebivalci ironično spopadajo še s sušo. Kot je za CBSN povedala mati dveh otrok Etrily Karibwa, jih je nenehno pomanjkanje pitne vode prisililo v selitev na Novo Zelandijo: "Nimam izbire. Nobene druge izbire."

V ZDA bodo preselili celotno skupnost malega otoka, ki leži globoko v zalivu južne Louisiane Isle de Jean Charles, kjer so zaradi narasle višine morske gladine izgubili kar 89 odstotkov življenjske površine. To bo testni primer za prihodnost.

Zaradi naraščajoče morske gladine vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov

Če se segrevanje ozračja nadaljuje s takšno hitrostjo, Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije (SMO) in Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP), napoveduje, da se bo povprečna globalna temperatura ozračja v naslednjih 35 letih dvignila za 1,5 stopinje Celzija.

Po napovedih znanstvenikov je zelo malo verjetno, da bo svetu uspelo doseči cilj, ki so si ga zadali na pariški konferenci, in sicer omejiti dvig temperature ozračja na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Po napovedih znanstvenikov je veliko bolj verjetno, da se bodo temperature ozračja dvignile za približno 3,2 stopinje Celzija.

Z višanjem globalne temperature ozračja je višina morja narasla z bliskovito hitrostjo. Kot ugotavlja IPCC, je bila povprečna raven naraščanja morske gladine med letoma 1901 in 2010 še 1,7 milimetra na leto, med letoma 1993 in 2010 pa je dvig narasel že na 3,2 milimetra na leto.

Morska gladina bo glede na napovedi strokovnjakov v 21. stoletju še naprej strmo naraščala. Kot kažejo napovedi IPCC, bi dvig temperature ozračja za dve stopinji Celzija do leta 2100 povišal raven morske gladine med 0,3 in 0,93 metra. Nekatere raziskave pa napovedujejo celo, da bi se lahko morska gladina dvignila tudi za dva metra, tudi če bi se dvig temperature ustavili pod dve stopinji Celzija. Po letu 2100 pa bi lahko glede na nekatere modele morska gladina narasla za kar šest metrov. 

Razlog za različne podnebne scenarije je, da na višanje gladine morja vpliva več dejavnikov, ki so med seboj povezani in jih je težko napovedati. Na naraščanje morske gladine najbolj vplivata segrevanje ozračja, svetovnih oceanov in taljenje ledu. Na primer, popolni kolaps ledene odeje na zahodni Antarktiki bi lahko gladino morja zvišal za kar 3,3 metre.

A to je le del začaranega kroga. Naraščanje morske gladine je namreč odvisno tudi od lege. Taljenje ledu na Antarktiki bo namreč vplivalo predvsem na severno zemeljsko poloblo, kjer pa leži večina obalnih mest.

Projekcije napovedujejo, da bo približno 90 % odstotkov obalnih območij občutilo višje dvige morske gladine, od povprečja se lahko ti odklanjajo celo za 30 odstotkov. Relativen dvig morske gladine bo namreč še večji v veliko mestih, ki že tako tonejo zaradi dejavnikov, kot sta nadpovprečno črpanje podtalne vode in naraščajoča teža mest, zaradi katere se ta pogrezajo vedno nižje.

Nekatera mesta tonejo celo hitreje, kot se dviguje raven morske gladine. Poleg tega  naraščajoča morska gladina povzroča vedno pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Zaradi povišane morske gladine je na primer za doseganje enake višine vodostaja potreben manjši nevihtni sunek.

Jasno je, da bo najbolj prizadeta regija na svetu Azija, kar 4/5 Azijcem grozi, da jih bo 'odplavilo', če se bo temperatura ozračja dvignila za tri stopinje Celzija.

Zaradi naraščanja morske gladine so ogrožene infrastruktura in gospodarske dejavnosti

Ne smemo več zapravljati časa – delitev finančnih bremen tudi med državami

Strokovnjaki v Davosu opozarjajo, da svet, če se želi izogniti 'potopu' oziroma se učinkovito prilagoditi na dvig morske gladine, ne sme več zapravljati časa. Zaradi hitrega naraščanja morske gladine se stopnja nujnosti, s katero se morajo na te spremembe odzvati mesta, le povečuje.

Da bi se v prihodnosti izognili črnim scenarijem, bodo morale sodelovati številne institucije, gospodinjstva, vlade, svetovna podjetja, opozarjajo v letošnjem poročilu največjih svetovnih tveganj mednarodnega  gospodarskega foruma.

Zelo pomembno vprašanje bo postalo financiranje protipoplavne zaščite. Pomembno bo vzpostaviti nove vire financiranja, tako za zaščito kot za sanacijo škode.

Trenutno cena sanacije škode kar devetkrat presega sredstva, namenjena za preventivo in prilagajanje. Znanstveniki opozarjajo, da bo izjemno težko obrniti razmere, poleg tega pa nekateri ukrepi sami po sebi terjajo daljše časovno obdobje načrtovanja in izvedbe, predvsem če gre za masovne selitve prebivalstva na višjeležeča območja.

Ko se bo cena prilaganja večala, se bodo pojavila tudi vprašanja solidarnostne delitve stroškov med javnim in zasebnim sektorjem in med regijami. Po vsej verjetnosti bo treba vprašanje delitve bremena za protipoplavno zaščito urejati tudi med državami.

Če svetu ne bo uspelo, da se učinkovito prilagodi na naraščanje morske gladine, bo, ker narava ne pozna meja, se bodo prej ali slej zgodila čezmejna razlivanja, kar lahko pripelje v nove konflikte med državami.

Kot obupano razmišlja Saber Saladas: "To vas sta pomagala ustvariti moj oče in dedek. Smo le revni ljudje, ki živimo tukaj na podeželju. Želimo dihati in živeti dolgo življenje. A samo bog ve, kaj se bo zgodilo. Vemo, da prihaja konec."