Čas za Zemljo

Svetovna mesta tonejo: trenutno ogroženih več kot 800 milijonov ljudi

Ljubljana, 25. 01. 2019 09.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.

Glede na podatke Svetovne banke, bi lahko podnebne spremembe do leta 2050 povzročile selitve 86 milijonov ljudi v Podsaharski afriki, 40 milijonov v južni Aziji in 17 milijonov v Latinski Ameriki. Znanstveniki predvidevajo, da se lahko zaradi tega še poveča borba za hrano in vodne vire, zato pa se lahko še povečajo družbeni, gospodarski in varnostni konflikti.

Naraščanje morske gladine v kombinaciji z bliskovitim razvojem mest, ki postajajo vedno bolj poseljena, namreč ogroža vedno več Zemljanov. Do leta 2050 naj bi v mestih po napovedih živeli več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva.

Že danes je približno 800 milijonov ljudi in več kot 570 obalnih mest ogroženih zaradi naraščajoče morske gladine. Do leta 2050 naj bi se ta v povprečju na globalni ravni dvignila za pol metra, razkriva poročilo globalnih tveganj svetovnega gospodarskega foruma, o katerem te dni razpravlja svetovna elita v švicarskem Davosu. 

Začarani krog

Znanstveniki poudarjajo, da se je svet ujel v začarani krog, zaradi katerega smo vedno bolj ranljivi za 'potop'.  Na najbolj poplavno ogroženih območjih močno narašča gostota prebivalstva.

Trenutno cena sanacije škode kar devetkrat presega sredstva, namenjena za preventivo in prilagajanje.
Trenutno cena sanacije škode kar devetkrat presega sredstva, namenjena za preventivo in prilagajanje. FOTO: Thinkstock

Poleg tega, da je zato ogroženih vedno več ljudi v 'tonečih' mestih, se zaradi goste poseljenosti slabšajo tudi razmere, saj se zato uničujejo naravni viri, praznijo se zaloge pitne vode in uničujejo rastišča rastlin, ki delujejo kot naravna protipoplavna zaščita, ki ogrožena območja ščitijo tudi pred erozijo in neurji: "Zaradi erozije smo izgubili vse. Rešila sem samo svoje življenje," novinarju Guardiana s solzami v očeh pripoveduje Renu Bibi, 80-letnica, ki je morala, ker je voda zalila njen dom, zapustiti del bangladeškega glavnega mesta Daka in se preseliti na višjeležeče območje, "danes se tam, kjer je bila naša zemlja, vozijo s čolni. Voda je odplavila naše domove in več kot 150 družin se je moralo umakniti z območja."

Ogrožena tudi Evropa

Svetovna banka opozarja, da so tudi v 70 odstotkov največjih mest v Evropi območja ogrožena zaradi naraščajoče gladine morja. V Afriki je vsaj 19 ekstremno ogroženih milijonskih obalnih mest, med njimi so Alexandria, Tunis, Lagos, Dakar, Casablanca.

V ZDA so mesta ob vzhodni obali, med njimi Norfolk, Baltimore, Charlestone in Miami, že občutila posledice zaradi dviga morske gladine.

Mesta se na različne načine soočajo s tveganjem škode zaradi naraščanja morske gladin. Lahko poskušajo zadržati vodo stran od mest, lahko pa se naučijo živeti z naraslo morsko gladino. Nekatere strategije in tehnologije so nove, ampak osnovna ideja je enaka, saj imajo prav obalna področja dolgo zgodovino prilagajanja podnebnim spremembam, saj so obale med najbolj dinamičnimi ekosistemi na Zemlji.

Ena od raziskav pravi, da bi dvig morske gladine za 0,9 metra do leta 2100 poplavam izpostavil 4,2 milijona ljudi, če pa bi se morska gladina dvignila za 1,8 metra, bi to ogrozilo življenja 13,1 milijona ljudi.

Relativen dvig morske gladine največjo grožnjo pomeni prebivalcem v indijskih deltah. V Bangladešu bi lahko tako po izračunih dvig morske gladine za pol metra pomenil, da bi država izgubila 11 odstotkov državnega ozemlja, dom pa bi zato tam izgubilo 15 milijonov ljudi.  Nevihtne vode in valovi bodo zalivali nizkoležeče otoke in onesnaževali podtalnice, ki bodo slane in posledično neprimerne za uživanje.

Dvig morske gladine ogroža ne le nepremičnine, kot so domovi, poslovne stavbe, ampak tudi državno infrastrukturo, kar ima pomembne posledice za davkoplačevalce. Najbolj gospodarsko ranljivi bodo namreč predeli, kjer dvig morske gladine sovpada z visoko vrednostjo imetja in infrastrukture. 

Naraščajoča morska gladina povzroča vedno pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Zaradi povišane morske gladine je na primer za doseganje enake višine vodostaja potreben manjši nevihtni sunek.
Naraščajoča morska gladina povzroča vedno pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Zaradi povišane morske gladine je na primer za doseganje enake višine vodostaja potreben manjši nevihtni sunek. FOTO: Thinkstock

Kot poudarjajo raziskovalci, učinkovito vlaganje v protipoplavno zaščito ne le rešuje življenja, ampak je tudi stroškovno bolj učinkovito, kot je sanacija škode po poplavah.

Raziskovalci so izračunali, da je dvig morske gladine 'odplaknil' 14,1 milijarde vrednosti domov v Connecticutu, na Floridi in v New Yorku.

Prilagajanje lahko poteka na tri načine. Prva so visokotehnološke rešitve, ki zadržujejo vodo izven mest, kot so gradnja nasipov, vodnih zbiralnikov itd. Potem so tu zeleni ukrepi, kot je uveljavljanje novih poljščin in drevesnih vrst, dovoljevanje rekam naravno poplavljanje na poplavnih ravnicah, obnova mokrišč. Vedno bolj pa se države preusmerjajo v mehke ukrepe, ki so  vezani na navade potrošnikov, upravljanje sistemov in zakonodajo, med katerimi je tudi preseljevanje. Učinkovita kombinacija ukrepov lahko potencialno zmanjša potencialno škodo zaradi naraščanja morske gladine.

Nekatere obalne skupnosti v podsaharski Afriki je morje  že 'odplaknilo',  vsako leto zaradi naraščajoče morske gladine izgubijo od 30 do 35 metrov zemlje. Študija UK National Oceanogaphic Center napoveduje, da bo svetovna cena dviga morske gladine leta 2100 dosegla 14 bilijonov evrov na leto. Najbolj naj bi bila dolgoročno gospodarsko prizadeta Kitajska.

Nizozemci v nenehnem strahu pred potopom

Strah pred potopom je še posebej navzoč med Nizozemci, ki so zato vodilni v prilagajanju na naraščanje morske gladine. Kar dve tretjini države sta namreč ranljivi za poplave. Pomembnost prilagajanja tako priznava tudi država, ki je ustanovila posebne odbore za nadziranje vode.  Preplah pred ogromno škodo se je še okrepil v zgodnjih devetdesetih letih, ko je bilo 200.000 ljudi evakuiranih, kar je sprožilo rdeče alarme in spremembo pristopa.

Namesto da bi se zanašali na protipoplavne nasipe, ki hkrati pomenijo večjo škodo, če ti zatajijo, so se osredotočili tudi na zeleni pristop, in sicer dajanje 'prostora za reko', kar pomeni, da bodo dali rekam nov prostor, kamor bodo ob povodnjih, ko bodo prestopile bregove, lahko izlile odvečno vodno maso. Za gradnjo takšnih bazenov so namenili 750 milijonov evrov. Skupaj bodo za zavarovanje obalnega področja in za jezove na rekah porabili 1,6 milijarde evrov.

Zgodba Terei Tekite, prebivalke Kiribatov, katere dom je uničila 'kraljeva plima', medtem ko sta s hčerko spali, je le ena od zgodb podnebnih migrantov iz Kiribatov, ki so se morali v borbi za preživetje preseliti. Visoke plime poplavijo njihove domove, onesnažijo vodo in uničijo njihove pridelke. Poleg tega se prebivalci ironično spopadajo še s sušo.
Zgodba Terei Tekite, prebivalke Kiribatov, katere dom je uničila 'kraljeva plima', medtem ko sta s hčerko spali, je le ena od zgodb podnebnih migrantov iz Kiribatov, ki so se morali v borbi za preživetje preseliti. Visoke plime poplavijo njihove domove, onesnažijo vodo in uničijo njihove pridelke. Poleg tega se prebivalci ironično spopadajo še s sušo. FOTO: Thinkstock

Maldivi gradijo umeten otok, Kiribati kupujejo zemljo na Fidžiju

Pristop je po hudih poplavah spremenila tudi Kitajska. V poplavah leta 1998 je umrlo 4.000 ljudi in od takrat so več kot dva milijona ljudi preselili na višjeležeča območja. 

V indonezijski Džakarti s pomočjo Nizozemcev oblasti pospešeno gradijo ogromen 'morski' zid, prav tako pa bodo v petih letih preselili približno 4000.000 ljudi iz porečjih in še posebej ogroženih območjih.

Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da bi morali za zaščito mest pred potopom narediti bistveno več.   

Zelo ogrožen je tudi Bangkok, ki zaradi nizke lege tone, zaradi vplivov urbanizacije pa je uničena tudi naravna obramba mesta pred poplavami. V Bangkoku je namreč  tudi eno najnižjih razmerij zelene površine na prebivalca na svetu. V primerjavi s Singapurjem, kjer imajo prebivalci 66 kvadratnih metrov zelene površine na prebivalca, jih je v Bangkoku le 3,2 na prebivalca. Tam se krepijo ekstremni vremenski pojavi, zato je mesto vedno bolj ranljivo za vplive naraščanja morske gladine iz juga in močno monsunsko deževje iz severa.

Oblasti so se odzvale tako, da so zgradile 2.600-kilometrski vodni kanal in park, ki lahko v podzemne zalogovnike posrka štiri milijone litrov vode. Hude poplave leta 2011 so spodbudile tudi razprave, da bi prestavili celotno mesto. 

Maldivi, ki jim grozi potop, nameravajo zgraditi umetni otok, ki bi ga obkrožal trimetrski zid, financirali pa ga bodo s prihodki od turizma.

Nekatere države celo kupujejo zemljo, kamor bi lahko preselile svoje prebivalce. Takšen primer so Kiribati, ki so na Fidžiju kupili zemljo, ki bi lahko bila potencialen nov dom za njihove prebivalce.

Zgodba Terei Tekite, prebivalke Kiribatov, katere dom je uničila 'kraljeva plima', medtem ko sta s hčerko spali, je le ena od zgodb podnebnih migrantov iz Kiribatov, ki so se morali v borbi za preživetje preseliti. Visoke plime poplavijo njihove domove, onesnažijo vodo in uničijo njihove pridelke. Poleg tega se prebivalci ironično spopadajo še s sušo. Kot je za CBSN povedala mati dveh otrok Etrily Karibwa, jih je nenehno pomanjkanje pitne vode prisililo v selitev na Novo Zelandijo: "Nimam izbire. Nobene druge izbire."

V ZDA bodo preselili celotno skupnost malega otoka, ki leži globoko v zalivu južne Louisiane Isle de Jean Charles, kjer so zaradi narasle višine morske gladine izgubili kar 89 odstotkov življenjske površine. To bo testni primer za prihodnost.

Zaradi naraščajoče morske gladine vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov

Če se segrevanje ozračja nadaljuje s takšno hitrostjo, Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije (SMO) in Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP), napoveduje, da se bo povprečna globalna temperatura ozračja v naslednjih 35 letih dvignila za 1,5 stopinje Celzija.

Po napovedih znanstvenikov je zelo malo verjetno, da bo svetu uspelo doseči cilj, ki so si ga zadali na pariški konferenci, in sicer omejiti dvig temperature ozračja na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Po napovedih znanstvenikov je veliko bolj verjetno, da se bodo temperature ozračja dvignile za približno 3,2 stopinje Celzija.

Če svetu ne bo uspelo, da se učinkovito prilagodi na naraščanje morske gladine, bo, ker narava ne pozna meja, slej ko prej prišlo tudi do čezmejnih razlivanj, kar lahko pripelje v nove konflikte med državami.

Z višanjem globalne temperature ozračja je višina morja narasla z bliskovito hitrostjo. Kot ugotavlja IPCC, je bila povprečna raven naraščanja morske gladine med letoma 1901 in 2010 še 1,7 milimetra na leto, med letoma 1993 in 2010 pa je dvig narasel že na 3,2 milimetra na leto.

Morska gladina bo glede na napovedi strokovnjakov v 21. stoletju še naprej strmo naraščala. Kot kažejo napovedi IPCC, bi dvig temperature ozračja za dve stopinji Celzija do leta 2100 povišal raven morske gladine med 0,3 in 0,93 metra. Nekatere raziskave pa napovedujejo celo, da bi se lahko morska gladina dvignila tudi za dva metra, tudi če bi se dvig temperature ustavili pod dve stopinji Celzija. Po letu 2100 pa bi lahko glede na nekatere modele morska gladina narasla za kar šest metrov. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Razlog za različne podnebne scenarije je, da na višanje gladine morja vpliva več dejavnikov, ki so med seboj povezani in jih je težko napovedati. Na naraščanje morske gladine najbolj vplivata segrevanje ozračja, svetovnih oceanov in taljenje ledu. Na primer, popolni kolaps ledene odeje na zahodni Antarktiki bi lahko gladino morja zvišal za kar 3,3 metre.

A to je le del začaranega kroga. Naraščanje morske gladine je namreč odvisno tudi od lege. Taljenje ledu na Antarktiki bo namreč vplivalo predvsem na severno zemeljsko poloblo, kjer pa leži večina obalnih mest.

Projekcije napovedujejo, da bo približno 90 % odstotkov obalnih območij občutilo višje dvige morske gladine, od povprečja se lahko ti odklanjajo celo za 30 odstotkov. Relativen dvig morske gladine bo namreč še večji v veliko mestih, ki že tako tonejo zaradi dejavnikov, kot sta nadpovprečno črpanje podtalne vode in naraščajoča teža mest, zaradi katere se ta pogrezajo vedno nižje.

Strokovnjaki v Davosu opozarjajo, da svet, če se želi izogniti 'potopu' oziroma se učinkovito prilagoditi na dvig morske gladine, ne sme več zapravljati časa.
Strokovnjaki v Davosu opozarjajo, da svet, če se želi izogniti 'potopu' oziroma se učinkovito prilagoditi na dvig morske gladine, ne sme več zapravljati časa. FOTO: Thinkstock

Nekatera mesta tonejo celo hitreje, kot se dviguje raven morske gladine. Poleg tega  naraščajoča morska gladina povzroča vedno pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Zaradi povišane morske gladine je na primer za doseganje enake višine vodostaja potreben manjši nevihtni sunek.

Jasno je, da bo najbolj prizadeta regija na svetu Azija, kar 4/5 Azijcem grozi, da jih bo 'odplavilo', če se bo temperatura ozračja dvignila za tri stopinje Celzija.

Zaradi naraščanja morske gladine so ogrožene infrastruktura in gospodarske dejavnosti

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ne smemo več zapravljati časa – delitev finančnih bremen tudi med državami

Strokovnjaki v Davosu opozarjajo, da svet, če se želi izogniti 'potopu' oziroma se učinkovito prilagoditi na dvig morske gladine, ne sme več zapravljati časa. Zaradi hitrega naraščanja morske gladine se stopnja nujnosti, s katero se morajo na te spremembe odzvati mesta, le povečuje.

Da bi se v prihodnosti izognili črnim scenarijem, bodo morale sodelovati številne institucije, gospodinjstva, vlade, svetovna podjetja, opozarjajo v letošnjem poročilu največjih svetovnih tveganj mednarodnega  gospodarskega foruma.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Zelo pomembno vprašanje bo postalo financiranje protipoplavne zaščite. Pomembno bo vzpostaviti nove vire financiranja, tako za zaščito kot za sanacijo škode.

Trenutno cena sanacije škode kar devetkrat presega sredstva, namenjena za preventivo in prilagajanje. Znanstveniki opozarjajo, da bo izjemno težko obrniti razmere, poleg tega pa nekateri ukrepi sami po sebi terjajo daljše časovno obdobje načrtovanja in izvedbe, predvsem če gre za masovne selitve prebivalstva na višjeležeča območja.

Ko se bo cena prilaganja večala, se bodo pojavila tudi vprašanja solidarnostne delitve stroškov med javnim in zasebnim sektorjem in med regijami. Po vsej verjetnosti bo treba vprašanje delitve bremena za protipoplavno zaščito urejati tudi med državami.

Če svetu ne bo uspelo, da se učinkovito prilagodi na naraščanje morske gladine, bo, ker narava ne pozna meja, se bodo prej ali slej zgodila čezmejna razlivanja, kar lahko pripelje v nove konflikte med državami.

Kot obupano razmišlja Saber Saladas: "To vas sta pomagala ustvariti moj oče in dedek. Smo le revni ljudje, ki živimo tukaj na podeželju. Želimo dihati in živeti dolgo življenje. A samo bog ve, kaj se bo zgodilo. Vemo, da prihaja konec."  

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (111)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Pan1
25. 01. 2019 18.19
+1
Uh, tudi Ljubljana je v nevarnosti tam bo poplavilo drugače
paxvobiscum
25. 01. 2019 17.55
+2
Zakaj narava najraje tolče po siromakih?!!!
Ve?ni optimist
25. 01. 2019 17.37
+3
Ma nisem bral članka, ampak po naslovu sodeč, izgleda STRAŠENJE ljudstva. To je seveda dovoljeno, .....
rekapaka
25. 01. 2019 17.29
+6
24ur za Bangkok. Oblasti so se odzvale tako, da so zgradile 2.600-kilometrski vodni kanal in park, ki lahko v podzemne zalogovnike posrka štiri milijone litrov vode.... To je ca 4.000 m3 kar je bil pri zadnjih poplavah reke Drave 2-sekundni pretok. Naj moderator raje preverja take neverodostojne podatke, kot, da vsak malo bolj kritičen komentar briše!
tron3
25. 01. 2019 16.59
+3
Sej se niso pogovarjal o podnebnih razmerah, večina je bla prisotna v šotoru, kjer je imel slovenski predsednik svojo stand up komedijo, junak vrli s klobukom in hozntregarji je imel največ povedat o ženskah, jasno v njegovem žargonu in na veliko presenečenje je požel veliko odobravanje med zbranimi, kjer je prevladoval predvsem moški svet.
wolfterier
25. 01. 2019 16.21
+6
Pred časom sem gledal dokumentarec,posnet na Maledivih.Ribiča,ki je že 30 let na otoku,je novinar vprašal: Do kod je segalo morje,ko ste prišli na otok...odgovor: Točno do tam,kot zdaj. Potem so nehali snemat.
HorstWiesel
25. 01. 2019 16.09
+5
Slovenci smo pametno svojo državo postavili na povprečno nadmorsko višino 300 metrov. Vse to z nekim tehtnim razlogom.
Uporabnik429336
25. 01. 2019 16.07
+3
bla bla bla bla.... vsak dan ista pesem, a jim dnara spet zmankuje, djte še mal dodatnih penalov, mogoče na nas ki drva kurimo, to bi blo super
Antropozofija
25. 01. 2019 16.04
+5
Če razmišljš s svojo glavo je vse jasno.. Dvigovanja morja ni.. Koliko se je morje v piranskem zalivu dvignilo v zadnjih dvajsetih letih.. Nič.. Kako se lahko na enem delu planeta morje dvigne na drugem pa ne.. Morje ima povsod popolnoma enak nivo.. Nmv je 0. Torej kaj je res?
Sputnik
25. 01. 2019 16.08
+3
poglej plimovanje. tam vse piše. dobiš tudi za celo leto
Antropozofija
25. 01. 2019 16.27
+9
Plimovanje je naraven pojav.. Govorimo o permanentnem dvigovanju morja zaradi podnebnih sprememb.
Uporabnik429336
25. 01. 2019 16.03
+5
bla bla bla bla.....
Save Palestina
25. 01. 2019 15.56
+7
Zemlja sporoca, da je prevec prebivalcev na zemlji. Samo za primer: država pakistan 80 mio ljud, indija 1, 5miljarde ljudi, iran 30 miljonov, nigerija 250 miljonov ljudi. Ko se bo povecala vodna gladina bo zalila indijo, iran, pakistan,... prebivalcev je po mojem mnenju za 2miljardi preveč.
MamaRezi
25. 01. 2019 14.55
-1
Brez panike. Segrevanja ni je dejal Grims.
Wahl
25. 01. 2019 14.34
-10
Big deal, podvodni kabelski sistem FLAG - Fiber-Optic Link Around the Globe, premore več kot 28.000 kilometrov kablovja položenega po morskem dnu in vsako leto se daljša.
Mirjiam90
25. 01. 2019 14.33
+11
Po moje tistih 1500 strokovnjakov z svojimi letali v Davosu ne pozna osnovnih podatkov, lastnosti in uporabe CO2In res je vse več ljudi ki močno dvomijo v to NATEGO. Kupone in reševanje problema ?? Ogljikov dioksid nastaja pri zgorevanju organskih snovi, če je na voljo zadostna količina kisika. Nastaja tudi pri celičnem dihanju, številni mikroorganizmi ga proizvajajo pri fermentaciji. Rastline porabljajo ogljikov dioksid pri fotosintezi, procesu, v katerem se ogljik in kisik porabljata za sintezo ogljikovih hidratov. Poleg tega rastline sproščajo kisik v ozračje, ki se nadalje porablja za dihanje heterotrofnih organizmov. Pomembno vlogo ima v ogljikovem ciklu. Gostota CO2 pri 298 K je 1,98 kg m−3, kar je približno 1,5-kratna vrednost gostote zraka. Molekula ogljikovega dioksida (O=C=O) vsebuje dve kovalentni vezi, je linearne oblike in nima električnega dipolnega momenta. Ker je povsem oksidirana, ogljikov dioksid ni zelo reaktiven in ni vnetljiv. Pri temperaturi, nižji od -78 °C in atmosferskem tlaku ogljikov dioksid kondenzira v trdnino bele barve, imenovano suhi led. Kapljevinska oblika obstaja le pri tlaku, večjem od 5,1 bara (trojna točka je pri 216,55 K in 5,17•105 Pa), pri atmosferskem tlaku pa v procesu, imenovanem sublimacija, preide neposredno iz trdne v plinasto fazo. Nad kritično točko se ogljikov dioksid pojavi v obliki, ki jo imenujemo super kritični ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid je zelo dobro topen v vodi. Pri standardnih pogojih dana prostornina vode absorbira enako prostornino ogljikovega dioksida. Približno 1 % raztopljenega ogljikovega dioksida se pri tem pretvori v ogljikovo kislino, ta pa nadalje delno disocira in tvori bikarbonatne in karbonatne ione. Ogljikov dioksid je zelo uporaben pri varjenju kot zaščitni plin. Same pozitivne lastnosti, stvari. Seveda pa nič o Metanu, ki je 50 x večji toplogredni plin in je lažji od zraka za razliko od CO2, ki je ma tleh saj drugače njegova vsestranska uporaba ne bi bila mogoča.
BUONcaffee
25. 01. 2019 14.08
-11
Ni panike, nihče se ne bo potopil. To ni tako kot tu piše.
Wahl
25. 01. 2019 14.37
+7
Če fake zeleni Al Gore ni prisoten na modrovanju, ker doma glanca floto motorjev V8 parkiranih v svoji graščini, potem še ni panike.
Mirjiam90
25. 01. 2019 14.07
-4
Izgleda da niso razmislili, kaj je z gladino morja ko se topi morski led, ta se niža.
Transformerji
25. 01. 2019 13.45
-4
Si predstavljate, da človek preko stoletij le najde pot do novega planeta, da se medtem še naprej dogaja evolucija , tudi s pomočjo znanstvenikov.... Na Zemlji ljudi ne bo več, po ledeni dobi se bo pa vse začelo od začetka, potem pa pridemo spremenjeni nazaj in malo pospešimo evolucijo..... in ponovno bomo postali sami sebi bogovi.
Transformerji
25. 01. 2019 13.18
-2
Bremena naj si razdelijo države. Kakšna neumnost - Zemlja živi svoj ciklus, morje bo naraščalo vsako stoletje, vrnilo se bo tudi Panonsko morje, prostora za ljudi bo vedno manj..... nato bo sledila nova ledena doba. Bodo ti stroški namenjeni iskanju novega planeta za nadaljevanje človeške vrste. Mogoče bodo pa do takrat resnično ugotovili, kako lahko potujemo izven našega sončnega sistema.
Transformerji
25. 01. 2019 13.20
-4
Mislim, da bo prej prišla ura do sodnega dne v obliki jedrske vojne.
User1094863
25. 01. 2019 14.37
+7
ne za preselitev človeške vrste pač pa za morebitno preselitev elite! ki bo pa sama itak pocrkala od lakote ker ne znajo poskrbet zase brez supermarketa!
Pimplc
25. 01. 2019 13.13
-1
bla bla... pol k potonejo. pa naj vsi pridejo v slovenijo. tudi pod zemljo imamo placa. kraske jame in tako...
Transformerji
25. 01. 2019 13.51
-1
dannyer
25. 01. 2019 13.09
+4
noaa spletna stran za plimovanja im morja ovrže vašo fn poročanje. morje se je ustavilo pri dvigovanju. v predelih severne amerike celo otoki prihajajo iz vode to v resnici pomeni samo to da deli celin in otok padajo v morje ali pa se dvigajo. iz nje tako strašenje in zavajanje je že resen problem tako kot nepravilne novice cnn. buzfeeda , NYT, tudi o otrocih z mega kapo in lažnivim indijancm karr 86% ljudi ne zaupajo medijem v zda. DMI danski meterološki inštitut jasno kaže trenutni ledeni pokrov na severu je kar velik krepko čez 10,500,000 km2 aprila šele doseže svoj maksimum pričakujejo da bo med 14-16,000,000 letos. 1979 je imel rekord 17,7000,000 med tem ko je 1970 imel samo 6,000,000. lahko poiščete članke časopisov te pravlice da bo menheten poplavlen segajo že 1940,50 itd.pač fn