Če ne bomo ukrepali sedaj, bomo otroke obsodili na grozljivo prihodnost

V švicarskem Davosu, kjer se te dni mudi svetovna politična in gospodarska elita, se začenja 49. Svetovni gospodarski forum. Poleg globalizacije, naraščajočega populizma in nacionalizma ter brexita bodo letos znova v ospredju podnebne spremembe. Po letih in letih opozoril je večina svetovnih voditeljev očitno le doumela sporočilo: tveganja povezana z okoljem so se namreč že tretje leto zapored uvrstila na sam vrh seznama globalnih tveganj za leto 2019, z njimi povezane nevarnosti pa prevladujejo tako na seznamu globalnih tveganj po verjetnosti, kot po možnem vplivu. "Od vseh tveganj svet najbolj jasno drvi v okoljsko katastrofo," opozarja letošnje poročilo.

Poročilo temelji na anketi med več kot 1000 strokovnjaki, tako iz javnega kot zasebnega sektorja, akademskih krogov kot civilne družbe. V preteklih letih so na seznam globalnih tveganj med drugim umestili tudi izvolitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, brexit, pa tudi potrebo po reformiranju kapitalizma in nevarnosti kibernetike.

'2018 je bilo na žalost leto zgodovinskih požarov, hudih poplav in povečanja emisij toplogrednih plinov'

Potem ko smo bili v letu 2018 priča vročinskim valom, obsežnim požarom, orkanom in poplavam po vsem svetu, okoljske nevarnosti močno prevladujejo na omenjenem seznamu – kar tri od petih največjih tveganj glede na verjetnost in štiri glede na možen vpliv so namreč povezana s podnebnimi spremembami. Na samem vrhu seznama po verjetnosti so se tako znašli ekstremni vremenski pojavi, ki jim sledi neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, naravne katastrofe, na seznamu desetih največjih tveganj pa se je znašla tudi izguba biotske raznolikosti in propad ekosistema ter vodna kriza. 

"2018 je bilo na žalost leto zgodovinskih požarov, hudih poplav in povečanja emisij toplogrednih plinov," pravi Alison Martin z Zurich Insurance Group: "Ni presenečenje, da v 2019 okoljska tveganja znova dominirajo na seznamu glavnih tveganj," njene besede povzema The Guardian. Prav tako omenja potrebo po prilagoditvi na novo okolje ter prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. 

Nezadostni odzivi na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe

Na drugem mestu globalnih tveganj, tako po verjetnosti kot možnem vplivu, se je znašel neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kar odraža vse večjo zaskrbljenost nad neuspehom okoljskih politik oziroma nad nezadostnim odzivom na spopadanje z grožnjami, ki jih predstavljajo podnebne spremembe: "Rezultati neukrepanja na področju podnebnih sprememb postajajo vse bolj jasni. Pospešena izguba biološke raznolikosti je še posebej zaskrbljujoča," pravi poročilo.

'Rajski vrt ne obstaja več'

V Davos je prišel tudi sir David Attenborough, svetovno znani televizijec in naravoslovec, ki je znan predvsem po seriji dokumentarnih filmov Sinji planet. Ta je pri svojih 92-letih najstarejši delegat, ki je nagovoril zbrane, za njegovo delo pa mu je Svetovni gospodarski forum letos podelil kristalno nagrado. 

"Rajski vrt ne obstaja več," je posvaril in pozval svetovne voditelje in gospodarstvenike, naj ukrepajo v boju proti podnebnim spremembam, preden bo prepozno in bo nastala škoda nepopravljiva.

Človeška aktivnost je po njegovih besedah svet pripeljala v novo dobo, ki grozi, da bo uničila  civilizacijo: "Dobesedno prihajam iz druge dobe. Rodil sem se v dobi holocen – 12.000 let dolgi dobi klimatske stabilnosti, ki je človeku omogočila, da se naseli, kmetuje in ustvari civilizacijo." To je vodilo k izmenjavi idej, v času stabilizacije se je človeštvo globalno povezalo in raslo, je dejal naravoslovec in posvaril: "V času mojega življenja se je vse to spremenilo. Holocen se je končal. Rajski vrt ne obstaja več. Svet smo tako zelo spremenili, da znanstveniki sedaj trdijo, da smo v novi dobi – dobi antropocen, doba ljudi."

"Kar bomo storili sedaj, v naslednjih nekaj letih, bo temeljito vplivalo na naslednjih nekaj tisoč let. Če ne ukrepamo sedaj, v naslednjem desetletju, bomo svoje otroke in vnuke obsodili na grozljivo prihodnost," je še dodal Attenborough, ki še vedno ostaja poln upanja, da se bodo svetovni voditelji 'streznili' in ukrepali. 

Že na nedavni podnebni konferenci v poljskih Katovicah pa je opozoril, da je na obzorju propad civilizacij: "Podnebne spremembe so največja grožnja človeštvu v tisočih letih. Če ne bomo ukrepali, je na obzorju propad civilizacij in izumrtje velikega dela naravnega sveta." 

Poleg okoljskih tveganj so se na seznamu znašli tudi kibernetski napadi, kraja podatkov, migracije in nalezljive bolezni, na samem vrhu tveganj glede na možen vpliv pa kraljuje orožje za množično uničenje. A morda še najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da so vsa našteta tveganja med seboj tesno povezana in tako vplivajo drug na drugega. 

Naraščajoče razlike med svetovnimi velesilami

Naraščajoči populizem in nacionalizem ter poslabšanje mednarodnih odnosov pomenijo, da je vse težje doseči globalni dogovor, ki bi se spopadel s problemom, na katerega znanstveniki opozarjajo že desetletja, v zadnjih letih pa predvsem na dejstvo, da se čas za ukrepanje izteka. 

Tako je npr. najbolj znana Trumpova politika 'Najprej Amerika' oziroma 'America First' pripeljala do tega, da so ZDA odstopile od zgodovinskega pariškega podnebnega sporazuma. Vzpon skrajno desnega populista Bolsonara v Braziliji pa je med drugim pripeljal do zaskrbljenosti celotnega sveta glede zaščite Amazonskega pragozda oziroma 'svetovnih pljuč', nedavno pa je novi predsednik, ki se ga je oprijelo ime 'brazilski Trump', že zagrozil z umikov iz pariškega sporazuma, njegov zunanji minister pa je glasen skeptik do podnebnih sprememb.

Skepticizem ter zanikanje podnebnih sprememb oziroma, da so le-te posledica človekove dejavnosti, bi lahko bilo za naš planet uničujoče.

Prav naraščajoče napetosti med svetovnimi velesilami pa so tiste, ki po mnenju strokovnjakov najbolj ogrožajo in otežujejo kolektivni dogovor za spopad s podnebnimi spremembami, še pravi poročilo in opozarja, da je nujno potrebno mednarodno sodelovanje. "Globalna tveganja se krepijo, a skupne volje za soočenje z njimi primanjkuje. Namesto tega se razlike zaostrujejo," še pravi poročilo in dodaja, da kar devet od desetih anketirancev pričakuje, da se bodo v letu 2019 odnosi med velesilami poslabšali, ob tem pa poročilo opozarja na prehod v novo fazo politike, ki je osredotočena na nacionalno državo. 

Na obeh seznamih globalnega tveganja se je znašla tudi vodna kriza, ki je definirana kot 'znaten upad v kvaliteti in količine vode na razpolago, kar bo imelo škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali gospodarsko dejavnost'. Z vodno krizo pa so tesno povezana tudi vprašanja neenakosti, lakote, revščine, bolezni in terorizma. 

Potrebujemo hitre in drastične ukrepe 

Znanstveniki sicer opozarjajo, da je zastavljeni cilj zvišanje povprečne temperature na Zemlji 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko ravnjo, še mogoče doseči, a zgolj z drastičnim in predvsem hitrim ukrepanjem. A svet je kljub opozorilom pred katastrofalnimi posledicami v prihodnosti, trenutno na poti, da se segreje za dve do tri stopinje Celzija, če ne bo odločnega in trajnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. 

Razlika med 1,5 in dvema stopinjama za naš planet predstavlja ogromno razliko. Poročilo Medvladnega foruma za spremembo podnebja med drugim svari pred množičnim izumrtjem koralnih grebenov, izumrtjem nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, dvigom morske gladine, nekateri predeli sveta bi lahko postali vedno bolj sušni in posledično nenaseljivi, v primeru, da zastavljenega cilja ne dosežemo. 

Ekstremni vremenski pojavi, požari, vročinski vali, orkani, bodo vse pogostejši in dolgotrajnejši, njihove posledice pa vse hujše. S podnebnimi spremembami pa so vedno bolj povezani tudi revščina, oboroženi spopadi in migracije. 

Leto 2018 je bilo že četrto najtoplejše leto zapored

Leto 2018 je bilo leto ekstremnih vremenskih pojavov, ki so nas naučili, da podnebne spremembe niso stvar prihodnosti temveč sedanjosti. Ledeniki so se skrčili, emisije toplogrednih plinov pa povečale.  

Vročinski rekordi so padali po celotni Evropi. Med majem in junijem je skandinavske države zajelo najbolj sušno in najtoplejše zabeleženo obdobje v zgodovini. Najvišje temperature v zgodovini so zabeležili tudi na Arktičnem krogu. Od Kalifornije do Grčije so pustošili suša in požari, ki so posledica visokih temperatur in daljših obdobij brez dežja. 

Na Švedskem so gozdni požari opustošili 25.000 hektarjev zemlje. V Franciji so zaradi vročine zaustavili več jedrskih reaktorjev, na Iberskem polotoku so se talili pločniki. Vročinski vali in požari so zahtevali na desetine življenj. V Nemčiji je vse od aprila do septembra vztrajalo sušno obdobje, ki velja za drugo najbolj sušno v zgodovini. Oktober pa je nato na  Staro celino pripeljal poplave, za posledicami katerih je samo v Italiji in Franciji umrlo več deset ljudi. 

Ekstremni vročini se niso izognili niti drugje po svetu. Zaradi vročinskega vala je na Japonskem umrlo več kot sto ljudi, kar 22.000 so jih hospitalizirali. V juliju pa je deželo vzhajajočega sonca zajelo močno deževje in posledični plazovi. V Omanu je junija padel nov vročinski rekord za celotno Azijo, v Alžiriji pa so z dobrimi 51 stopinjami Celzija zabeležili nov afriški rekord. Vročinskemu valu in obsežnim požarom se ni izognila niti Avstralija. 

Z najhujšimi požari v zgodovini te zvezne države, so se spopadali tudi v Kaliforniji. Požari so terjali 86 življenj in uničili 20.000 objektov, večino v mestu Paradise.

Najbolj smrtonosna naravna nesreča v lanskem letu je medtem prizadela indonezijsko mesto Palu, v katerem je cunami terjal 2100 smrtnih žrtev. Skupno pa so naravne nesreče v letu 2018 terjale 10.400 smrtnih žrtev. 

Poleg uničene narave in izgubljenih človeških življenj pa ekstremni vremenski pojavi terjajo tudi visok finančni davek. Samo v lanskem letu je ta številka znašala 160 milijard dolarjev oziroma dobrih 140 milijard evrov.