Med tistimi, ki so preživeli masaker na norveškem otoku Utoya, je tudi 19-letna Ema Martinović po rodu iz Sarajeva, sicer ena od vodij podmladka norveških laburistov. Rešila se je s skokom v vodo, in čeprav je bila ranjena v roko, je morala plavati debeli dve uri, preden jo je na krov vzela ribiška ladja, piše hrvaški časnik Večernji list.
Martinovićevo danes opisujejo kot junakinjo, saj je s seboj povedla večjo skupino prestrašenih kolegic in kolegov, da bi se s plavanjem rešili pred morilskim napadom Andersa Beringa Breivika. Dekle je kolege pozivalo, naj bodo tiho in naj plavajo proti obali, čeprav so se nekateri v paniki želeli vrniti na otok. Svojo prijateljico Ose, ki jo je tudi zajela panika, je opogumljala z besedami, naj se spomni družine in naj plava za njih, in ji nekaj časa pomagala plavati. Da je tudi sama lažje ranjena v roko, je izvedela šele od reševalcev.
Medijem je podrobnosti o tem, kako je Ema doživela in preživela strašljivi petek, povedal njen oče Džemal Martinović. "V petek okoli 17. ure sem od hčere dobil sms-sporočilo, da se je na otoku začelo streljanje in da človek, preoblečen v policista, pobija vse po vrsti. Napisala je, da se je skrila in da so vsi panični. Napisala je tudi, naj je ne kličem, ker bi lahko napadalec tako odkril, kje se skriva," je povedal. Dekle je najprej mislila, da je vse skupaj šala in da nekdo meče petardo, ko pa je videla ljudi, ki panično bežijo, je spoznala resnico.
Ema se je s kolegi najprej skrila v gozdu, člani stranke, ki so ostali v poslopju na otoku, so jim nato sporočili, da se je Breivik napotil proti obali in naj zbežijo. To so tudi storili, 19-letnica je bila dovolj prisebna, da je slekla oblačila, da bi lažje plavala, obdržala je zgolj osebno izkaznico. Ostalim je ukazala, naj storijo enako.
Preden je šla v vodo, je staršema poslala sms-sporočilo, da ju ima rada. Njen oče je dejal, da so se po tem sporočilu zanj in za njegovo hči začele najhujše ure v življenju. Pripomnil je, da se življenje včasih res kruto poigra z ljudmi. Sam je svojo družino leta 1992 rešil iz strahot vojnega Sarajeva in bil prepričan, da jim je zagotovil varnost, nato pa se je zgodil pokol na Utoyi.
Njegova hči je sicer tudi sama razkrila nekaj podrobnosti grozljivke na otoku. "Ko je napadalec hodil po otoku in streljal, se je zdelo, da želi nekatere ubiti, druge pa samo raniti. Če je bilo v skupini več ljudi, je streljal samo na enega. Kot bi želel, da bi ostali trpeli. Prišel je do treh bratov in ubil samo enega. Od dveh objetih prijateljic je ubil samo eno," je povedala Ema.
V vodi je opazila tudi truplo svojega znanca, ga izvlekla na suho in pokrila. Umrl je tudi njegov oče, ki je na otoku delal kot varnostnik.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.