Tako se glasi osrednja ugotovitev pravnega poročila, ki ga je o omenjenih dekretih v luči pravnega reda pripravila Evropska komisija v sodelovanju s češko vlado. Poročilo, za pripravo katerega sta se komisar za širitev Günter Verheugen in nekdanji češki premier Miloš Zeman dogovorila aprila letos, je bilo uradno objavljeno danes.
V poročilu komisijini pravni izvedenci med drugim ugotavljajo, da dekreti ne veljajo več in jih zato danes ni več moč uporabljati, na njihovi podlagi izvajati odvzema premoženja, pripraviti sojenj ali izvrševati sodbe, ki so bile po vojni izrečene v odsotnosti obtožencev. Dekreti tudi niso bili namenjeni za splošno pomilostitev za zločine nad Nemci ali Madžari, čeprav so morda ob določenih priložnostih bili uporabljeni tudi na tak način. Vendar pa dekreti Češki ne preprečujejo pregajanjanj vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, poudarja komisija v poročilu.
Prav tako komisija še ugotavlja, da je Češka z zakonodajo za vračanje premoženja predvsem popravljala krivice iz časa komunizma, kar samo po sebi ni problematično. Res sicer je, da je bila na tak način do neke mere odprta možnost za vračanje premoženja, odvzetega z dekreti, kar pa ne pomeni, da se dekreti še lahko izvajajo. Zato tudi načelo nediskriminacije, ki je ena temeljnih podlag pravnega reda EU in ga bo Češka po vstopu v EU začela polno izvajati, ne terja sprememb nacionalne zakonodaje za vračanje premoženja, ker novih prošenj ni več moč vlagati, tudi menijo strokovnjaki in navajajo, da jih tudi poskusi pred različnimi mednarodnami organizacijami za človekove pravice niso prepričali v nasprotno.
Poročilo Evropske komisije je že drugo na to temo, objavljeno v zadnjih tednih. Konec septembra je bilo namreč pripravljeno tudi izvedensko poročilo, ki ga je naročil Evropski parlament, njegovi zaključki pa so podobni kot zaključki komisijinega poročila. Tudi glavni avtor izvedenskega poročila, nemški strokovnjak Jochen Frowein, je namreč ocenil, da Beneševi dekreti niso povezani z vstopom Češke v EU, saj se pogoji za članstvo v pogodbi o EU ne nanašajo na preteklost. Ti dekreti tudi niso v nasprotju s pravnim redom unije, saj odvzem premoženja na njihovi podlagi danes ni več mogoč, pravni red pa stopa v veljavo šele z datumom vstopa, je med drugim ocenjeno v izvedenski oceni.
Obe strokovni mnenji naj bi zdaj pomirili razpravo, ki se je o Beneševih dekretih v preteklosti med Češko in Avstrijo pa tudi Nemčijo razvnela že večkrat, nazadnje pa jo je letos spomladi obudila Madžarska. Nova priložnost za razpravo na to temo bo sicer že v ponedeljek: za zaprtimi vrati bo vsaj o s strani parlamenta naročenem poročilu razpravljal odbor za zunanje odnose na zasedanju v Strasbourgu.
