Predsednik haaškega sodišča Theodor Meron in Carla Del Ponte sta Generalno skupščino ZN in Varnostni svet ZN v četrtek seznanila s poročilom o delu sodišča v zadnjem letu, v katerem sta med drugim izpostavila, da je za uspeh sodišča bistvenega pomena sodelovanje vseh držav z območja nekdanje Jugoslavije pri iskanju obtožencev. Oba sta kot najpomembnejšo označila aretacijo nekdanjega vojaškega in političnega vodje bosanskih Srbov, Ratka Mladića in Radovana Karadžića ter hrvaškega generala Anteja Gotovine.
Kot je dejala Del Pontejeva, ima občutek, da Beograd v primeru nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in v drugih primerih želi ohraniti ključne dokumente, ki bi lahko prispevali dokaze o vpletenosti oblasti v Beogradu v zločine med vojno v BiH. Na javnem zasedanju VS ZN je Del Pontejeva tudi izrazila prepričanje, da se od 17 obtožencev haaškega sodišča, ki so na begu, polovica nahaja na območju SČG, med njimi tudi nekdanji vojaški vodja bosanskih Srbov Ratko Mladić.
Glede Hrvaške pa je Del Pontejeva ocenila, da vlada v Zagrebu večino njenih zahtev obravnava resno in profesionalno. Je pa spomnila, da so hrvaške oblasti odgovorne, ker je hrvaški general Ante Gotovina še vedno na prostosti, ki po trditvah Zagreba ni na Hrvaškem, po mnenju glavne tožilke pa se Gotovina tam še vedno nahaja.
Zagreb: Del Pontejeva ni povedala nič presenetljivega
Poročilo, ki ga je pred Varnostnim svetom ZN predstavila Carla Del Ponte, je po besedah podpredsednika hrvaške vlade Gorana Granića v okvirih tistega, kar so na Hrvaškem pričakovali. Ob tem je izrazil upanje, da se bo pokazalo, da se Hrvaška resnično zaveda svojih obveznosti. Da Del Pontejeva ni povedala nič presenetljivega, se je strinjala tudi večina hrvaških političnih strank.
Kot je dodal Granć, so bile izjave Del Pontejeve "izpeljanke izjav, ki jih je tožilka dala med svojim zadnjim obiskom v Zagrebu". Dodal je še, da so bili poudarki v poročilu določeni v skladu s potrebami tožilstva, ki po njegovem mnenju skuša dobiti več časa za delo, zato prelaga odgovornost na države, ki ne sodelujejo ali pa so pri sodelovanju počasne.
