Tujina

Del Pontejeva nezadovoljna

Beograd, 21. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je ob obisku v Beogradu oblasti opozorila, da kljub jugoslovanskemu zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem večine obtoženih še vedno ni v Haagu. Prinesla pa je tudi dve novi obtožnici, povezani s pokolom v Srebrenici.

Del Pontejeva je po pogovoru z jugoslovanskim zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem, ki je tudi predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem, napovedala, da se bodo predstavniki haaškega sodišča prihodnji teden zaradi nesodelovanja jugoslovanskih oblasti s haaškim sodiščem pritožili v Varnostnem svetu Združenih narodov. Glavna haaška tožilka je Svilanoviću tudi izročila dve odpečateni obtožnici, povezani z zločini v Srebrenici. Koga obtožnici bremenita, še ni znano.

Haaška tožilka z jugoslovanskim zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem
Haaška tožilka z jugoslovanskim zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem FOTO: Reuters

Svilanović je po pogovoru s haaško tožilko dejal, da nista govorila ne o novih obtožnicah ne o tem, da bi se med morebitnimi obtoženci vojnih zločinov lahko v prihodnje znašel tudi vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj. Ob tem je dodal, da je na haaškem seznamu iskanih obtožencev še 13 ljudi. "Ko se bo haaško sodišče obrnilo na Varnostni svet ZN, bo to priložnost za našo vlado, da predstavi tudi druge podrobnosti v tem sodelovanju, ne le ko gre za obtožene, temveč tudi ko gre za priče, saj je število tistih, ki so jih odvezali varovanja državne ali vojne skrivnosti, veliko," je dejal jugoslovanski zunanji minister. Kot je dodal, bodo jugoslovanske oblasti nadaljevale sodelovanje s haaškim sodiščem in hrabrile vse tiste, ki želijo pred sodiščem pričati.

Srbski premier Zoran Đinđić je po srečanju z Del Pontejevo ponovil stališče srbske vlade, da sodelovanje s haaškim sodiščem predstavlja obvezo do mednarodne skupnosti, ki se ji ni moč izogniti. Dodal je, da srbska vlada v okviru svojih pristojnosti dela vse, da bi bilo to sodelovanje čim bolj učinkovito.

Glavni vzrok za nezadovoljstvo haaškega sodišča je nepripravljenost jugoslovanskih in srbskih oblasti na aretacijo dveh glavnih obtožencev vojnih zločinov Radovana Karadžića in Ratka Mladića, nekdanjega političnega in vojaškega voditelja bosanskih Srbov. Del Pontejeva je že večkrat kritizirala Beograd in zahtevala večji mednarodni pritisk za izročitev obtoženih. Večkrat je že tudi trdila, da Mladić uživa zaščito jugoslovanske vojske, kar pa jugoslovanske oblasti vztrajno zanikajo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10