"Dobili smo vse dokumente, ki smo jih zahtevali od Hrvaške, čeprav smo na nekatere čakali več kot 12 mesecev. Kar se tiče tega vidika sodelovanja, nam Hrvaška pomaga," je povedala Del Pontejeva. Sodelovanje se po njenem mora nadaljevati, zato je njen urad predal 29 novih zahtev za sodelovanje, ki ji ga je Račan na sestanku tudi obljubil.
Pri tem je zanimivo, da je na Hrvaško prišla le tri dni pred predstavitvijo letnega poročila o sodelovanju Hrvaške in SČG s haaškim sodiščem v Varnostnem svetu ZN. Zagotovila je, da bo v svojem poročilu pred Varnostnim svetom ZN pohvalila dobro sodelovanje Hrvaške s Haagom, vendar hkrati navedla tudi gola dejstva, kot je na primer to, da Gotovine še vedno ni v Haagu. Premier Račan je zatrdil, da ne bo okleval s prijetjem Gotovine, če dobi informacijo o tem, da se general res skriva na Hrvaškem.
"Na Hrvaško sem prišla ravno zato, da bi z Račanom skupaj preverila informacije, ki jih imam o trenutnem nahajanju Gotovine. Obe instituciji, hrvaška vlada in moj urad, morata sodelovati in izmenjevati informacije, da bi dosegli rešitev. Med pogovorom nisem dobila občutka, da bi me premier skušal prepričati, da Gotovine ni na Hrvaškem," je povedala Del Pontejeva ter hkrati pozvala upokojenega generala naj se za svojo državo in za svoj narod preda sodišču v Haagu.
Račan je besede haaške tožilke dopolnil z izjavo, da se "bodo verjetno mnogi na Hrvaškem strinjali z menoj, da bi bilo zgodovinsko tragično, če Hrvaški ne bi uspelo rešiti tega vprašanja. Če se Gotovina ne bo sam predal sodišču in tako rešil te zadeve, ga je potrebno ujeti na Hrvaškem ali izven nje," je še poudaril.
O pobeglem generalu tudi z Mesićem
Pogovor Del Ponte:Mesić, je šel v smeri, ali naj se Gotovina čim prej preda sam ali da se ga privede v Haag. Mesič je po srečanju izjavil, da je Hrvaška storila vse za rešitev primera Gotovina, tako da je sedaj na potezi pobegli general sam; da je sedaj zadnji trenutek, ko se mora general odločiti o svojem položaju in odgovoriti na vprašanja, ki zanimajo haaško sodišče.
"Če pristane na odgovarjanje pred sodiščem, bo izboljšal svoj in hrvaški položaj," je povedal. Njegov položaj bo seveda precej bolj neugoden, če se ne bo predal prostovoljno, in ga bo na sodišče prignala policija, je še dodal hrvaški predsednik.
Mesič iz pogovora z Del Pontejevo ocenjuje, da bo glavna haaška tožilka, z izjemo primera Gotovina, v svojem poročilu pred Varnostnim svetom Združenih narodov pohvalila Hrvaško za dosedanje sodelovanje s sodiščem. Pričakuje pa večje pritiske haaškega tožilstva na prekinitev kanalov financiranja bega Gotovine. Tožilstvo bo najverjetneje zahtevalo večje sodelovanje hrvaških služb, večjih kritik pa Mesič ne pričakuje.
Sodelovanje je za Hrvaško nujno
Sodelovanje s sodiščem v Haagu je prvi politični kriterij zapisan v stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu Hrvaške z Evropsko unijo. «Edina pot za Hrvaško je prepričati haaško tožilko, Evropsko unijo in mednarodno skupnost, da se kljub napakam, ki so bile storjene, tako da so generalu Gotovini dopustili beg iz države, Hrvaška sedaj vrača na pot popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem,» meni Damir Grubiša, predsednik politološkega društva.
Hrvaško pot v Evropsko unijo poleg Haaga ovirajo še nerešeni odnosi s sosedami, predvsem prepočasno vračanje srbskih beguncev, slabo pravosodje, gospodarski kazalci in širitev jurisdikcije na Jadranu. Če vse sedanje članice Unije do maja prihodnje leto ne bodo podprle Hrvaške na poti v Unijo, bo njen stabilizacijsko-pridružitveni sporazum moralo ratificirati 10 novih članic, med njimi tudi Slovenija.