Deliću tri leta zapora

Sodišče v Haagu je tako z večino glasov odločilo, da je Delič po poveljniški odgovornosti kriv za okrutno ravnanje in posilstva, ki so jih med vojno v BiH storili vojaki pod njegovim poveljstvom med letoma 1993 in 1995. V obtožnico so bili vključeni tudi zločini zloglasne enote mudžahidov, ki so jo sestavljali tuji islamski borci. Ta enota je bila del 3. korpusa bošnjaške vojske, ki je bil pod Delićevim poveljstvom. Tožilstvo je vztrajalo, da je Delić ves čas vedel za zločine, vendar jih ni poskušal preprečiti.

Obsojeni je bil sicer tesen sodelavec pokojnega predsednika BiH Alije Izetbegovića, bil pa je tudi svetovalec za vojaška vprašanja nekdanjega bošnjaškega člana predsedstva BiH Sulejmana Tihića. Načelnik vojske bošnjaških muslimanov je postal junija 1993, nato pa je oktobra 1996 prevzel tudi mesto načelnika združenih sil Bošnjakov in Hrvatov znotraj Federacije BiH.

Prejšnja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je pred začetkom procesa julija lani zahtevala prenos sojenja v BiH, kar pa je sodišče zavrnilo. Delić je bil eden najvišjih poveljnikov vojske BiH, ki so mu sodili v Haagu. Obtožen je bil leta 2005, ko je tudi prostovoljno odšel v Haag, na začetek sojenja pa je čakal na prostosti.

Predsednik vlade srbske entitete v BiH, Republike srbske, Milorad Dodik je v odzivu izjavil, da je haaško sodišče s sodbo Deliću "še enkrat pokazalo, da je pravica za srbske žrtve vojne v BiH pred tem sodiščem nedosegljiva", ter da je "uničila še tisto malo zaupanja Republike srbske v pravičnost haaškega sodišča, ki je izgubil praktično vso legitimnost, ko gre za srbski narod".