'Delo osebnega asistenta je premalo plačano, zato nas tudi primanjkuje'

Vid Ropič je 18-letni fant s cerebralno paralizo, in ko je dopolnil 18 let, je postal upravičen do osebne asistence, njegova mama Vanja Ropič se je zato podala v iskanje osebnega asistenta zanj. "Izvajalec, preko katerega sva iskala osebnega asistenta za Vida, je dal razpis, ampak ni bilo odziva, potem sem se jaz odločila za objavo na Facebooku. Takrat sem bila res presenečena, objava je imela preko 700 delitev. A kasneje sem doživela šok – na oglas sta se prijavila samo dva," razlaga mama.

Eden od dveh, ki sta se javila na Vanjin oglas, je Primož Jelenc, ki ta poklic opravlja dobro leto, njegova karierna pot se je začela v medicini, a je nato spoznal, da bi rad delal z osebami s posebnimi potrebami. Pravi, da je biti osebni asistent vsekakor nekaj, kar ga zelo veseli, a s seboj prinese tudi veliko odgovornosti. "Je odgovorno delo, ker je le uporabnik zaupan tebi v tvoje roke, če si v službi osem ur, si odgovoren za njega, karkoli se dogaja, je tvoja naloga, da poskrbiš za njegovo varnost, opraviš osnovno nego, poskrbiš, da je sit in previt," tako delo opisuje Jelenc.

Delo osebnega asistenta obsega osebno pomoč na domu, pomoč pri dnevnih opravilih, osebno spremstvo in vodenje, pomoč na delovnem mestu, pomoč pri komunikaciji, pa tudi prisotnost pri raznih aktivnostih, v katere se uporabnik vključuje. Morda je število delovnih nalog razlog, da imamo v Sloveniji premalo osebnih asistentov, dodaja Primož Jelenc, ki meni tudi, da je ta poklic premalo promoviran, pa tudi plačan. "Razdeljen si v 26. plačilni razred in si na minimalni plači, kar je vsekakor premalo," še dodaja Jelenc.

Zakon o osebni asistenci poln lukenj

Vidova mama meni, da je trenutni Zakon o osebni asistenci najboljši tovrstni zakon v zadnjih treh desetletjih, a ima kljub temu kar nekaj lukenj. "Ena izmed njih je sigurno to, da je plača osebnega asistenta enaka, ne glede na vrsto uporabnika, moj Vid je v plenicah, treba ga je nahraniti, pri vsem mu pomagati, njegov osebni asistent dobi enako plačo kot osebni asistent nekoga, ki potrebuje pomoč za spremstvo, ker je recimo slep," pravi mama.

S tem, da ima Zakon o osebni asistenci kar nekaj pomanjkljivosti in da potrebuje nekaj vsebinskih sprememb, se strinja tudi Elena Pečarič, predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa – YHD. "Veliko je ljudi, ki ne potrebujejo osebne asistence, ampak potrebujejo druge oblike pomoči. Zdaj se to meša in vsak bi osebno asistenco, ker ni drugih storitev," je jasna Pečaričeva.

Kot je npr. oskrba na domu, pomoč starejšim, pa tudi paliativna oskrba ter mnoge druge storitve, ki bi uporabnikom olajšale življenje. Osebna asistenca je po njenem mnenju le ena od storitev in ne more pokriti vseh potreb uporabnikov.