Vsakdo ima pravico do stavke, vendar je pravica do zdravja in zdravstvenega varstva v tem primeru pomembnejša, je sporočil podpredsednik hrvaške vlade Goran Granić. Zdravstvene ustanove so v času stavke opravile tudi do 30 odstotkov manj storitev kot ponavadi, pa je po seji vlade sporočil minister za zdravstvo Andro Vlahušić.
Nekaj tisoč hrvaških zdravnikov, ki so začeli stavkati 15. januarja, je od vlade zahtevalo skoraj 50-odstotno povišanje plač. Ker vlada v to ni privolila, so se zdravniki odločili, da bodo od 20. januarja naprej opravljali le nujne operacije in preglede. Minuli teden pa je vlada v Zagrebu privolila v povišanje plač v povprečju za 10 odstotkov, vendar so zdravniki kljub temu nadaljevali stavko in zahtevali 20-odstotno povišanje.
Hrvaška, ki se sooča s 23-odstotno stopnjo brezposelnosti in težavami v gospodarstvu, si trenutno ne more privoščiti zahtevanega povišanja plač, so prepričani v hrvaški vladi. Poleg tega hrvaški zdravstveni sistem nima dovolj finančnih sredstev in se sooča s korupcijo. Zdravniki zaslužijo približno 8000 kun mesečno, kar je dvakrat več od povprečne hrvaške plače.
Ministrstvo za zdravstvo medtem preiskuje smrt kakih desetih bolnikov, ki naj bi umrli zaradi malomarnosti zdravnikov med štiritedensko stavko.
