Demokrati kritični do Iraka

Demokratski predsedniški kandidati za volitve leta 2008 so na svojem prvem televizijskem soočenju na univerzi Južna Karolina v Orangeburgu ostro kritizirali iraško politiko ameriškega predsednika Georgea Busha, obljubljali konec vojne in se na splošno izogibali napadom drug na drugega. Izjema sta bila kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich in nekdanji senator z Aljaske Mike Gravel, ki sta nekajkrat ošvrknila kolege, da so v samem začetku vojno podprli.

Prvo predsedniško soočenje demokratov je pripravila televizija NBC, ki pa je v celoti prenašala le uvodno uro debate. Ko so se morali kandidati opredeliti glede različnih zunanjepolitičnih vprašanj, vključno z Irakom, je razpravo prenašala le še kabelska televizija MSNBC. Gledalci so dobili vtis, da je bila pozornost voditelja Briana Williamsa namenjena predvsem trem v javnomnenjskih raziskavah vodilnim kandidatom - senatorki iz New Yorka Hillary Clinton, senatorju iz Illinoisa Baracku Obami in nekdanjemu senatorju iz Severne Karoline Johnu Edwardsu.

Preostala dva senatorja Christopher Dodd iz Connecticuta ter Joseph Biden iz Delawarea ter guverner Nove Mehike Bill Richardson so skušali debato izkoristiti za zmanjšanje zaostanka za vodilno trojico. Gravel je medtem predvsem tarnal nad vojaško-industrijskim kompleksom, obtožil Obamo, da hoče napasti Iran z jedrskim orožjem, in ugotavljal, da vendarle ima možnosti za zmago. Ves čas se je odločno zavzemal za odpravo jedrskega orožja in kulturo nenasilja. Biden je sicer tako Gravela kot Kucinicha potolkel z besedami, da so njune besede o miru in nenasilju lepe, vendar pa so nekatere ameriške vojne - na primer v Afganistanu, na Balkanu in morda v Darfurju - tudi upravičene.

Debata se je sicer začela z Irakom, pri čemer Obama ni pozabil poudariti, da je bil proti vojni od samega začetka. Clintonova je skušala uvodoma zamegliti dejstvo, da je vojno na začetku podpirala, in je ponavljala, da danes ne bi več glasovala zanjo. Zatrdila je, da bo vojno v primeru izvolitve končala. Še vedno pa ni javno priznala, da je bil njen glas za vojno leta 2002 v senatu napaka, kot je to storil Edwards. Richardson bi ameriško vojsko nemudoma umaknil iz Iraka ter se posvetil diplomaciji, s pomočjo katere bi morda v Iraku oblikovali tri ločene entitete.

Pri zunanji politiki je Obama na prvo mesto med zavezniki ZDA postavil Evropsko unijo pred Japonsko, nato pa zagrešil kardinalno napako, ko je "pozabil" omeniti Izrael. Omenil ga je šele na dodatno pobudo voditelja debate. Biden je na prvo mesto med grožnjami ZDA postavil Severno Korejo, pred Iranom in avtokratskimi težnjami ruskega predsednika Vladimirja Putina. Slednji sicer predstavlja eno glavnih groženj po mnenju Edwardsa, medtem ko Gravel verjame, da ZDA nimajo nobenega sovražnika, ki bi se ga morale bati.

Zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanje, kako bi se odzvali na ponovitev napada, kakršen je bil tisti 11. septembra 2001. Glede na odgovore se Američanom ni treba bati, da bi bili demokrati pri tem manj agresivni od republikancev. Najprej je Obama odgovoril, da bi nemudoma poiskal krivca, nakar bi sledil učinkovit odgovor. Podoben odgovor je dal tudi Edwards, čeprav sta oba dodajala, da bi iskala sodelovanje mednarodne skupnosti in bi ukrepala le na osnovi zanesljivih obveščevalnih podatkov. Clintonova je bila še najbolj agresivna, saj je dejala, da se je potrebno kar najhitreje maščevati, vendar le odgovornim in ne iskati druge vojne.

Predsedniški kandidati so govorili tudi o drugih "manj nasilnih" temah, ki še posebej zanimajo demokratske volivce. Edwards je med drugim opozoril, da je v ZDA brez zdravstvenega zavarovanja kar 47 milijonov ljudi. Vsi kandidati so se sicer zavzeli za zdravstvene reforme, ki bi uvedle zavarovanje za vse Američane. Glede pravice do splava med kandidati ni bilo večjih razlik, saj vsi podpirajo pravico žensk, da se o tem odločajo svobodno, brez vpletanja države ali moških z vrhovnega sodišča. Pri vprašanju pravice do orožja pa med demokrati in republikanci skorajda ni razlike, saj je večina udeležencev debate zagovarjala ohranitev pravice do nošnje orožja.

Pred koncem debate so morali kandidati povedati še, kaj je bila njihova doslej največja napaka. Clintonova je odgovorila, da to, da se je dala zavesti v podporo vojni proti Iraku, Obama pa, da se ni bolj postavil po robu desnim skrajnežem v senatu. Biden je dejal, da je precenil sposobnosti sedanje administracije in podcenil njeno aroganco, Edwards obžaluje podporo vojni v Iraku, tako tudi Dodd, Richardson pa pravi, da ga včasih lomi zaradi svoje nepotrpežljivosti.