Ameriški pravosodni minister John Ashcroft je v torek potrdil začetek preiskave Bele hiše, ki jo vodi 11 tožilcev v sekciji za protiobveščevalne preiskave oddelka za kazenske preiskave, skupaj s protiobveščevalnim oddelkom FBI. Preiskava naj bi odkrila, kdo je kriv za izdajo imena agentke CIA konservativnemu kolumnistu in komentatorju televizije CNN Robertu Novaku.
"V Washingtonu uhaja preveč zaupnih informacij. Če se to dogaja tudi v moji administraciji, hočem vedeti, kdo to dela," je kljub temu dejal Bush, ki je pozdravil preiskavo in pozval vse, ki karkoli vedo o tem, naj pridejo z besedo na dan. Glavni pravnik Bele hiše Alberto Gonzales je v torek uslužbencem Bele hiše razposlal okrožnico z obvestilom, naj vsi sodelujejo s preiskavo in ohranijo vse dokumente, povezane s primerom.
Demokrati vidijo v imenovanju posebnega preiskovalca tudi priložnost za maščevanje republikancem za neodvisnega preiskovalca Kennetha Starra, ki se je od leta 1994 ukvarjal z aferami predsednika Clintona, republikanci pa demokrate obtožujejo hinavščine, ker so Starrovi preiskavi nasprotovali, zdaj pa sami želijo nekaj podobnega. Tokratna preiskava pa se lahko sklene na dva načina. Z ugotovitvijo, da ni dokazov, ali pa z odkritjem krivca in vložitvijo obtožnice, po kateri bi lahko "prišepetovalec" dobil do 10 let zapora.
Demokrati za neodvisno preiskavo
Daschle je skupaj s kolegi Ashcroftu poslal pismo, v katerem zahtevajo imenovanje posebnega preiskovalca. Američani so zakon o ustanovitvi urada posebnega preiskovalca dobili po aferi Watergate v času predsednika Nixona. Veljavnost zakona je sicer potekla junija 1999, saj je bilo takrat tudi republikance sram zahtevati podaljšanje, kljub temu pa je Starrova preiskava o Clintonovem razmerju z Monico Lewinsky tekla naprej. Pravosodna ministrica Janet Reno je po izteku veljavnosti zakona, uvedla pravilo, po katerem lahko neodvisnega preiskovalca v izjemnih primerih imenuje pravosodni minister, kar pomeni, da je zdaj vse odvisno od Ashcrofta. Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan je sporočil, da Bela hiša nasprotuje imenovanju neodvisnega preiskovalca.
Ko se takšna preiskava začne, pred njo ni varen nihče, kot je pokazal Starrov primer. Ken Starr je bil imenovan leta 1994 za preiskavo afere Whitewater v zvezi s sumljivimi zemljiškimi posli Clintona v času, ko je bil guverner Arkansasa, preiskava pa je nato v sedmih letih zajela izjemno širok spekter zadev, v njej so bile uničene številne kariere, nekooperativne priče so morale v zapor, končalo pa se je z afero Monica Lewinsky. Republikancem je to zadostovalo, da so sprožili neuspešen postopek Clintonove odstavitve.
Med preiskovanjem Busheve administracije obstaja možnost, da pride na dan še več podrobnosti o motivih in pripravah na napad na Irak. Po Ashcroftovih besedah preiskujejo tudi CIA, ker želijo vedeti, kdo od tam je komu v Beli hiši izdal identiteto agentke in zakaj. Na obtožbe o konfliktu interesov Ashcroft odgovarja, da bodo preiskavo vodili karierni uslužbenci pravosodnega ministrstva in ne politični nameščenci. Demokrati temu ne zaupajo, saj lahko npr. karierni uslužbenci pri takšnih občutljivih preiskavah dobijo namig, da je njihova prihodnost na ministrstvu odvisna od izida preiskave.
Razkritje žene le opozorilo zgovornemu Wilsonu in drugim?
Zgodba o razkritju identitete tajne agentke ima globoke korenine. Poklicni diplomat State Departmenta Wilson je eden prvih, ki je opozoril na problematičnost trditve, da naj bi Irak v Nigru kupoval uran. Predsednik Bush je januarja v govoru o položaju v državi med drugim dejal, da je Irak po informacijah britanskih obveščevalcev "pred kratkim skušal kupiti precejšnje količine urana v Afriki". Direktor CIE Tenet naj bi Belo hišo že tri mesece pred govorom opozoril, da so te informacije najverjetneje pa ponarejene. Teneta je na to dejstvo opozoril prav Wilson, ki ga je CIA leta 2002 poslala v Niger preverit omenjene obtožbe.
Po vojni v Iraku in neuspešnem iskanju prepovedanega orožja v Iraku, se je s prispevkom za New York Times julija oglasil sam Wilson, Bela hiša pa je kmalu zatem priznala, da je bila vključitev trditev o uranu in Nigru napaka, vendar je krivdo skušala zvaliti na Britance. Teden dni po Wilsonovem prispevku pa je konservativni kolumnist Bob Novak, napisal, da sta mu dva visoka uradnika Bele hiše povedala, da je Wilsonova soproga tajna agentka CIA, ki se ukvarja z vprašanji orožja za množično uničevanje. Wilson opozarja, da CIA ne bi zahtevala preiskave, če ne bi menila, da obstaja sum izdaje pomembne skrivnosti in ogrožanja nacionalne varnosti.
Wilson je še vedno prepričan, da je bila izdaja imena in poklica njegove soproge umazano politično dejanje, za katerega je Bushev glavni politični svetovalec Karl Rove vsaj vedel, če ga že ni odobril. Bela hiša te trditve označuje za čisto neumnost in zanika Roveovo krivdo. Ne glede na to prihaja Rove v središče pozornosti.
Novak, ki je v zadevi deloval kot "agent" administracije, se je na televiziji CNN skušal reševati s trditvijo, da ga ni klical nihče iz Bele hiše, ampak je pripravljal prispevek o Wilsonovem potovanju v Afriko in vprašal, čigava zamisel je bila to, nakar naj bi od dveh visokih uradnikov Bele hiše dobil odgovor, da je to predlagala Wilsonova žena Valerie Plame, sicer agentka CIA za področje orožja za množično uničevanje. Vendar je časnik Washington Post objavil vest, da je nekdo iz Bele hiše klical ne le Novaka, ampak najmanj šest novinarjev iz Washingtona z isto informacijo.
