Ameriška administracija je že več mesecev pred začetkom vojne v Iraku od centralne obveščevalne agencije CIA dobila informacije, da Sadam Husein v Nigru ni kupoval urana. Ameriško in britansko vodstvo sta med drugim napad na Irak upravičevala z očitki, da skuša Irak v Afriki pridobiti uran. Po poročanju BBC je CIA že deset mesecev pred letošnjim januarjem, ko je Bela hiša ponujala podatke, da skuša Husein uran kupiti v Afriki, slednjo obvestila o dvomljivosti teh podatkov. Predstavnik ameriške tajne službe je povedal, da je nek ameriški diplomat že marca 2002 opozoril na neresničnost očitkov, kar so posredovali tudi Beli hiši. Informacije o iraškem kupovanju urana v Nigeriji je marca letos zavrnila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Bela hiša je tudi sporočila, da vedo, da so bili dokumenti o dogovarjanjih med Irakom in Nigerijo ponarejeni, informacije o tem pa naj bi temeljile na podatkih evropskih obveščevalnih agencij.
Nek predstavnik ameriške administracije je navedbe predstavnika tajne službe za BBC zavrnil, saj naj bi Bela hiša vsak dan prejela več sto poročil tajnih služb. Nobenega dokaza ni, da so informacije v zvezi z uranom prišle od predsednika. Ameriška vlada je v zvezi z uranom iz Nigra v ponedeljek prvič priznala napako pri upravičevanju vojne v Iraku. "Po vsem, kar vemo sedaj, namig na iraške poskuse nakupa urana v Afriki ne bi smel biti del januarskega Bushevega govora o stanju v državi," je ugotovila Bela hiša.
Ameriški časnik Washington Post piše, da je ameriško priznanje sledilo ponedeljkovi objavi poročila britanske parlamentarne komisije. Na britanske obveščevalne podatke se je ameriški predsednik naslanjal v januarskem nagovoru ameriškemu kongresu in javnosti. Dvome o poskusu nakupa urana v Nigru s strani Iraka je lani prvič izrazil ameriški diplomat Joseph Wilson, ki je kot odposlanec CIA te navedbe preverjal v Nigru. Kot je v nedeljo zapisal v članku za New York Times, je po svoji misiji v Nigru jasno navedel, da "je zelo dvomljivo, da bi prišlo do tovrstnih transakcij". Pri tem je Washington obtožil, da je izkrivil obveščevalne podatke, da bi pretirano poudaril grožnjo iraškega orožja za množično uničevanje.
Demokrati zahtevajo revizijo obravnavanja obveščevalnih podatkov o Iraku
Predstavniki ameriške demokratske stranke zahtevajo obširno preiskavo o uporabi obveščevalnih podatkov o iraških oboroževalnih podatkih s strani Bele hiše. Trenutno v obeh ameriških predstavniških domovih potekajo omejene preiskave te problematike, sedaj pa vidnejši demokrati zahtevajo temeljito in obširno preiskavo ravnanja administracije. Njihove zahteve so po priznanju Bele hiše o neutemeljenosti glede iraško-nigerijske trgovine z uranom dobile dodaten zalet.
Rumsfeld brani napad na Irak
Vojna v Iraku ni bila sprožena zaradi novih dokazov glede iraškega orožja za množično uničevanje, je v senatni komisiji za vojaške zadeve pojasnil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. "Ukrepali smo, ker smo že obstoječe dokaze po terorističnih napadih na ZDA videli v novi luči," je dodal. Cilj ZDA je po njegovih besedah preprečiti morebitne nove napade, po 11. septembru 2001 pa so se ZDA začele zavedati svoje ranljivosti.
Ameriška administracija je uporabo sile proti režimu Sadama Huseina upravičevala z razlago, da ima Irak orožje za množično uničevanje in s tem ogroža varnost ZDA in njihovih zaveznikov. A dokazov o obstoju omenjenega orožja v Iraku tudi po strmoglavljenju režima Sadama Huseina niso našli.
Rumsfeld je bil pred senatno komisijo prepričan, da bodo našli iraško orožje za množično uničevanje. Kot je dejal, je iraški režim imel več let časa, da je to orožje skril, zato lahko iskanje dolgo traja.
Blair še enkrat zanikal zavajanje
Britanski premier Tony Blair je v poslanski zbornici, spodnjem domu britanskega parlamenta, zanikal, da je zavajal britanske parlamentarce v zvezi z obveščevalnimi podatki v dosjeju o iraškem orožju za množično uničevanje, ki je bil objavljenem na začetku leta. Vodja opozicijskih konservativcev Iain Duncan Smith je od Blaira zahteval, naj se opraviči članom poslanske zbornice, potem ko je parlamentarna komisija v svojem poročilu zapisala, da je Blair nenamerno zavajal poslansko zbornico glede vira o iraškem orožju, objavljenih februarja. Blair je vztrajal, da so bili podatki korektni in da so vsi podatki, ki jih je vlada navedla kot obveščevalne, tudi dejansko bili obveščevalni.
Preiskovalna komisija za zunanje zadeve spodnjega doma britanskega parlamenta je v ponedeljkovem poročilu o dosjejih o iraškem orožju za množično uničevanje kritizirala sestavo dosjejev, vendar pa je zaključila, da vlada premiera Blaira ni poskušala namerno prevarati parlamenta.
Britanska vlada je objavila dva dosjeja, enega septembra lani, drugega pa februarja letos. Zadnji se je izkazal za najbolj spornega, saj je vlada v njem navedla podatke iz neke diplomske naloge izpred 12 let, ki jih je prepisala z interneta.